Jedro

V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Navedeno pomeni, da če sta obveznost solidarnih dolžnikov po izvršilnem naslovu morebiti (v celoti ali delno) že izpolnila A. A. in B. B., je dolžnica v obsegu, v katerem je upnik že prejel plačilo, prosta svoje obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor dolžnice zavrne.

2. Zoper citirani sklep je laično pritožbo pravočasno vložila dolžnica. Pojasnila je, zakaj je dopolnitev pritožbe (pravilno ugovora) vložila po poteku roka. Sklicevala se je, da je že v ugovoru navedla vsa dejstva in predložila vse dokaze, ki izkazujejo, da upnik ni upravičen do uporabnine, da se za svoj solastniški delež sploh ne briga in da mora zanj skrbeti sama, ker jim upnik grozi z novimi tožbami. Izpostavila je, da je že v ugovoru navedla tudi, da je upnik že prejel okoli 10.000,00 EUR uporabnine. Pojasnila je, da obiskuje psihiatra, saj brez tovrstnega zdravljenja ne bi prenesla vseh stisk in duševnih bolečin s strani nepoštenega in koristoljubnega svaka, ki si je na nepošten način pridobil delež solastnine, tako da bo vsak čas imel štiri hiše, sama pa bo končala pod mostom kot brezdomka. K pritožbi je priložila ambulantni izvid z dne 28. 9. 2021, obvestilo ZPIZ-a, izpis transakcijskega računa za B. B. in plačilne liste za A. A. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 218/2021 z dne 9. 7. 2021 izdan na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočne in izvršljive zamudne sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju P 18/2020 z dne 1. 7. 2020 (v prilogi A1 spisa). V navedeni pravdni zadevi je bil tožnik C. C., toženci pa so bili: 1. A. A., 2. B. B., 3. D. D., 4. E. E. in 5. F. F. Pravdno sodišče je razsodilo, da so tožene stranke dolžne v roku 15 dni od prejema te sodbe tožeči stranki nerazdelno plačati znesek v višini 9.974,97 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v sodbi izrecno opredeljenih zneskov in tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 832,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

6. Zoper sklep o izvršbi je dolžnica 23. 8. 2021 vložila ugovor (l. št. 18 – 21 spisa), v katerem je zatrjevala zlasti dejstva v zvezi s postopkom, iz katerega izvira izvršilni naslov, pojasnila okoliščine, v katerih je prišlo do izdaje zamudne sodbe, in navedla razloge, zaradi katerih je po njenem mnenju izdana zamudna sodba neutemeljena. Prav tako je navedla, da sta A. A. in B. B. upniku že plačala več kot 10.000,00 EUR uporabnine (osmi odstavek na tretji stani ugovora, l. št. 20 spisa).

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnice zavrnilo kot neutemeljen, saj je ocenilo, da dolžnica v ugovoru ni zatrjevala pravno upoštevnih ugovornih razlogov (prvi odstavek 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), prav tako pa ob uradnem preizkusu tudi po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov ni ugotovilo (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Obrazložilo je, da ugovor dolžnice ni obrazložen, saj se vse njene navedbe nanašajo na pravdni postopek Okrajnega sodišča na Ptuju P 18/2020, v katerem je bila izdana zamudna sodba, na podlagi katere je bila dovoljena predmetna izvršba, v zvezi s postopkom P 18/2020 zatrjevana dejstva pa ne preprečujejo izvršbe.

8. Zaključek, da dolžnica v ugovoru ni navedla (nobenih) pravno pomembnih dejstev, ni pravilen. Drži sicer, da dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na postopek, iz katerega izvira izvršilni naslov (v obravnavani zadevi torej sodba P 18/2020), zaradi česar tudi v tej smeri podane pritožbene navedbe niso utemeljene. Vendar pa dolžnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se je v ugovoru sklicevala tudi na dejstvo, da je upnik (od A. A. in B. B.) že prejel cca 10.000,00 EUR uporabnine. Po izvršilnem naslovu, to je zamudni sodbi Okrajnega sodišča na Ptuju P 18/2020 z dne 1. 7. 2020, so dolžnica, A. A. in B. B. solidarni dolžniki. V skladu s prvim odstavkom 395. člena Obligacijskega zakonika (OZ) vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Navedeno pomeni, da če sta obveznost solidarnih dolžnikov po izvršilnem naslovu morebiti (v celoti ali delno) že izpolnila A. A. in B. B., je dolžnica v obsegu, v katerem je upnik že prejel plačilo, prosta svoje obveznosti. Zatrjevano dejstvo plačila uporabnine se tako ne nanaša na pravdni postopek, iz katerega izvira izvršilni naslov, ampak predstavlja pravno upošteven ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki (če se navedbe dolžnice izkažejo za resnične) lahko preprečuje izvršbo.

9. S tem, ko se sodišče prve stopnje do izpostavljenih dolžničinih navedb ni opredelilo, so v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izostali razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

10. Ker pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo, je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje utemeljenost ugovora dolžnice, ustrezno upoštevaje določbe drugega in tretjega odstavka 53. člena, 57. člena in 58. člena ZIZ, presoditi tudi z vidika zatrjevanega (delnega) plačila uporabnine po solidarnih dolžnikih, sprejeto odločitev pa ustrezno obrazložiti tako, da se bo opredelilo do vseh za odločitev pomembnih v ugovoru zatrjevanih dejstev.