Jedro

Odločanje o ugotovitvenem tožbenem zahtevku, da je tožnik lastnik nepremičnine, ker niso bile podane predpostavke za nacionalizacijo, ne spada v sodno pristojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da zadeva ne spada v sodno pristojnost. Tožeča stranka vlaga pritožbo proti navedenemu sklepu prve stopnje, zatrjuje vse pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Tožnik s tožbo ne zahteva denacionalizacije temveč le ugotovitev, da je lastnik nepremičnin, ker do prehoda lastnine na državo ni prišlo. Če do prehoda lastnine na državo ni prišlo, tudi ni razlogov za denacionalizacijo. Tožnik zatrjuje, da do nacionalizacije sploh ni prišlo in je zato še vedno lastnik sporne stvari. Sodišče bi moralo zato ugotoviti le, ali je tožnik ostal lastnik nepremičnin tudi po sprejetju Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij in njegovih spremembah. O obstoju ali neobstoju lastnine in pridobitvi ali izgubi lastninske pravice se ukvarja predvsem pravdno sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka opira tožbeni zahtevek na naslednja dejstva; - sporne nepremičnine so bile nacionalizirane z odločbo št. 463-1723/74, z dne 24.1.1974; - toženi stranki sta tabularni upravičenki do spornih nepremičnin na podlagi navedene odločbe o nacionalizaciji in zakonskih predpisov; - tožnik je slovenske narodnosti in je bil v času nacionalizacije državljan R. Jugoslavije.

Pritožnik s tem v zvezi nepravilno interpretira zakonsko določbo, da nastopi nacionalizacija po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij z dne 5.10.1972 ex lege, tako kot da sam upravni postopek nacionalizacije in izdaja nacionalizacijske odločbe nista imela nikakršnih relevantnih pravnih posledic. Temu seveda ni bilo tako, saj so se v upravnem postopku ugotavljale predpostavke za nacionalizacijo; v primeru da so bile te predpostavke ugotovljene, pa je bila nepremičnina nacionalizirana z dnem uveljavitve navedenega zakona. Zato je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predstavlja po vsebini tožnikov zahtevek zahtevo za denacionalizacijo, ki pa v skladu z določbami 56. čl. Zakona o denacionalizaciji ne spada v sodno pristojnost. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrglo tožbo (2. odst. 16. čl. ZPP). Ker tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (381. čl. v zvezi s 368. čl. ZPP).