Jedro

Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni imel poravnanih davčnih obveznosti. Ugovarjal je, da je razlog za neplačilo slaba zimska sezona glede na dejavnost, ki jo opravlja, nikakor pa ne morebitno izogibanje plačilu. Iz določb ZZDT-1, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev, pa ne izhaja, da bi tak razlog (slabše poslovanje) pomenil oziroma lahko pomenil izjemo od izpolnjevanja pogoja iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. Iz navedene zakonske določbe hkrati tudi ne izhaja, da bi moral biti pri presoji o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju tega pogoja izkazan namen delodajalca o izogibanju plačila davčnih obveznosti na ta način.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožnika za izdajo delovnega dovoljenja za zaposlitev tujega državljana A.A. Organ je v postopku ugotovil, da niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo dovoljenja, ker delodajalec (tožnik) za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, ni predlagal obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste oziroma ni poravnal davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela (6. točka drugega odstavka 27. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev – v nadaljevanju ZZDT-1).

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi ponovno navedel, da je bila zgolj slaba zimska sezona razlog, da obveznosti ni poravnal pravočasno, kar je nekaj običajnega in pričakovanega v tem poslu. Nikakor pa ni bil namen tožnika izogibanje plačilu davčnih obveznosti, kar kaže dejstvo, da je v obdobju od vložitve pritožbe do vložitve tožbe v tem upravnem sporu poravnal vse svoje obveznosti. Zavrnitev izdaje je neupravičena in neobrazložena. Pred izdajo odločbe pa tožniku tudi niso bila predočena dejstva, ki so narekovala izdajo zavrnilne odločbe. Če bi tožnik imel možnost izjave, ki ta dejstva bila že znana organu oziroma bi tožnik lahko podal svojo razlago. To predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke iz 9., 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožnika za izdajo delovnega dovoljenja ugodi, podrejeno, da tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Tožnik je tekom upravnega spora sodišču tudi predložil potrdilo FURS o plačanih obveznostih.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo povzela potek postopka, opozorila na določbe ZZDT-1 ter predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi zahtevka tožnika za podaljšanje delovnega dovoljenja za delavca A.A..

7. Organ je izpodbijano odločitev sprejel po ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. V tem členu so določeni pogoji za izdajo dovoljenja za zaposlitev in sicer med drugim tudi, da je delodajalec za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnal davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela (6. točka drugega odstavka 27. člena ZZDT-1). Citirana določba pa se uporablja tudi pri odločanju o podaljšanju dovoljenja za zaposlitev po 28. členu ZZDT-1, ki v drugem odstavku določa, da se dovoljenje za zaposlitev lahko podaljša, če delodajalec priloži pogodbo o zaposlitvi, podpisano s strani delodajalca in tujca, in če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena (tj. 27. člena ZZDT-1).

8. Med strankama ni sporno, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni imel poravnanih zgoraj opredeljenih obveznosti, sporno je, ali bi tožnikov razlog za neplačilo teh obveznosti in posledično postopanje organa pred izdajo izpodbijane odločitve, lahko privedlo do drugačne odločitve glede na določbe ZZDT-1. 9. Tožnik ugovarja (in ta ugovor je uveljavljal tudi že v pritožbi), da je razlog za neplačilo slaba zimska sezona glede na dejavnost, ki je opravlja in za katero je jasno, da ''cveti'' v poletni sezoni, nikakor pa ne morebitno izogibanje plačilu. Iz citiranih določb ZZDT-1, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev, ne izhaja, da bi uveljavljani razlog (slabše poslovanje) pomenil oziroma lahko pomenil izjemo od izpolnjevanja pogoja iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. Iz citirane določbe 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1 hkrati tudi ne izhaja, da bi moral biti pri presoji o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju tega pogoja izkazan namen delodajalca o izogibanju plačila davčnih obveznosti na ta način. Sodišče tako ne more sprejeti tega tožnikovega ugovora, posledično pa je zato tudi odločba zadostno obrazložena.

10. Tožnik tudi ugovarja, da bi ga moral organ glede na 9. in 146. člen ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe seznaniti s to ugotovitvijo, da bi lahko že v postopku predočil organu razloge za neizpolnjevanje tega pogoja. Ker pa te možnosti ni imel, je po mnenju tožnika podana absolutna kršitev pravil postopka. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je organ podatek o neplačilu vseh davčnih obveznosti tožnika iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1 pridobil po uradni dolžnosti pri Finančni upravi RS. Ker gre za podatek, pridobljen iz uradne evidence, ki glede na zgoraj citirano določbo 27. in 28. člena ZZDT-1 daje zadostno podlago za odločitev, tožnika zato v zvezi s tem dejstvom ni bilo treba posebej zaslišati (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), še zlasti, ker – kot že povedano – uveljavljani razlog ne bi mogel privesti do drugačne odločitve. Zatrjevana kršitev določb postopka zato tudi ni podana.

11. Sodišče pa še dodaja, da lahko tožnik glede na to, da je svoje obveznosti poravnal, vloži ustrezno vlogo po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT), če ima še vedno interes za delavčevo zaposlitev.

12. Sodišče glede na povedano ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je na zakonu utemeljena, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 13. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.