Jedro

Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig ... z dne z dne 22.7.1999 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 3. točki 1. odst. 353. člena ZPP. Navedel je, da dolžnikov ugovor ne izpolnjuje pogojev za obrazložen ugovor (2. odst. 53. člena ZIZ), ker fotokopija izpisa iz dolžnikove računovodske evidence sama po sebi ne dokazuje ničesar. Dolžnik bi moral zato poleg te listine predložiti še druge listine, ki bi to listino potrjevale oziroma izpise APP o izvršenih plačilih. Navedel je še, da je po "dokazu" dolžnika sporen le del terjanega dolga, zato bi moralo sodišče v nespornem delu dolga nadaljevati izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank. ZIZ v 21. členu določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve. Iz verodostojne listine, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo - izpisek odprtih postavk z dne 15.6.1999 (priloga A1), ni razvidno, da se računi, navedeni v izpisku, nanašajo na dolžnika. Zato je treba tudi s strani dolžnika predloženi izpisek iz poslovnih knjig ob predlaganem zaslišanju strank šteti za dokaz v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na navedeno je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)