Jedro

Če je obstajala odločba o arondaciji in je bila osnova za podržavljenje premoženja, upravni organ ne sme zavreči zahteve po določbi 2. odst. 125. čl. ZUP, čeprav je bila kasneje kot dodatek k odločbi sklenjena še pogodba.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana z dne 18.1.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep sekretariata za kmetijstvo občine ... z dne 5.11.1992, s katerim je bila zavržena zahteva tožnikov za vrnitev kmetijskih zemljišč parc. št. 134 njiva, 131 pašnik, 132 njiva, 133/1 travnik, 136 njiva, ki so sedaj vpisane v zemljiškoknjižni vložek 515 kot družbena lastnina v uporabi kmetijske zadruge ... Tožena stranka je namreč ugotovila, da ni pogojev za uvedbo postopka, določenih v 3. členu zakona o denacionalizaciji, zato je bila po določbi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku zahteva pravilno zavržena.

V tožbi tožeči stranki navajata, da se z odločitvijo tožene stranke ne moreta strinjati. Menita, da so v njunem primeru izpolnjeni pogoji iz 27. točke 3. člena zakona o denacionalizaciji, saj so bila odvzeta kmetijska zemljišča predmet arondacije. Bistveno je, da pri tem upravičenci sploh niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Ker tožena stranka o utemeljenosti zahteve sploh ni odločala in ni razčistila bistvenega vprašanja ali je bilo upravičencem v arondacijskem postopku dodeljeno ustrezno nadomestno zemljišče, tožeči stranki predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I - ZDen) v 3. členu med drugim določa, da so upravičenci do denacionalizacije po tem zakonu fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po uredbi o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev (Uradni list FLRJ, št. 99/46), uredbi o premoženjskih razmerjih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug (Uradni list FLRJ, št. 14/53) oziroma temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65, 25/65 - prečiščeno besedilo 12/67 in 14/70), seveda pod pogojem, če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč.

Sodišče ugotavlja, da iz predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi prvostopni upravni organ imel zanesljivo podlago za zaključek, da v primeru tožnikov ni bilo pogojev za uvedbo upravnega postopka, kar bi bilo po določbi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku podlaga za zavrženje njihove zahteve. Upravni organ v postopku namreč sploh ni ugotavljal, po katerem predpisu je bila izdana arondacijska odločba OLO ... z dne 2.11.1963. Med predloženimi upravnimi spisi navedene odločbe sicer ni, toda že sam obstoj te odločbe kaže na to, da je bila ta odločba osnova arondacije, ne pa pogodba, ki je bila dodatno sklenjena k arondacijski odločbi v letu 1968, kot to meni prvostopni upravni organ. Če pa je bila osnova za arondacijo odločba, s katero je bilo podržavljeno premoženje, ki je predmet postopka, so bili izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. Zato bi moral upravni organ v postopku ugotavljati in nato odločiti, ali je zahtevek tožnikov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč utemeljen ali ne. Od ugotovitve, ali je tožnik v arondacijskem postopku dobil ustrezno nadomestno zemljišče ali ne, pa je seveda odvisen nadaljnji ugotovitveni postopek.

Ker tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni upravni organ ravnal pravilno, ko je zahtevo pritožnikov po 2. odstavku 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku zavrgel, je izpodbijana odločba nezakonita. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).