Jedro

S tem, ko je bil tožeči stranki priznan v upravnem postopku status stranke in ji je bila vročena odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, bi moralo sodišče tožeči stranki priznati tudi status stranke v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice z dne 7.9.2007, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 30.11.2007 (1. točka izreka), in zavrnilo zahtevo prizadete stranke družbe A.A., d.d., za povrnitev stroškov tega postopka (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ spremenil gradbeno dovoljenje, ki je bilo 7.7.2006 izdano družbi A.A. d.d. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki), in sicer tako, da se spremeni namembnost iz „gostilne, restavracije, točilnice“ v „hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev“. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe: 1. odstavka 2. člena, 1. odstavka 17. člena, 2. in 4. odstavka 25. člena in 3. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), 62. in 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), 3. alinee 2. odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) ter 1. in 2. odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po presoji sodišča prve stopnje tožeča stranka ne navaja niti ne izkazuje, da bi bila z izpodbijano odločbo prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih. Občina ima sicer kot temeljna lokalna skupnost pooblastila na področju urejanja prostora, in sicer načrtuje prostorski razvoj v skladu z zakonom, opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Določba 3. alinee 2. odstavka 21. člena ZLS tožeči stranki ne daje splošnega pooblastila za sodelovanje v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj mimo določb 62. člena ZGO-1. Prav tako na podlagi navedene določbe ZLS ni mogoče sklepati na to, da v postopkih, kjer ji je bil priznan položaj stranskega udeleženca, lahko varuje kakršnekoli pravice, torej tudi tiste, ki ne pripadajo njej sami. Ker tožeča stranka s tožbo v obravnavanem primeru ne varuje svoj pravnih interesov, ampak splošne interese, je sodišče prve stopnje njeno tožbo v skladu z določbo 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. V pritožbi navaja, da je imela pravico sodelovati v postopku izdaje izpodbijane odločbe kot stranski udeleženec že zato, ker je v projektu predvideno povečanje oziroma obnova obstoječega vodovodnega priključka, ki v konkretnem primeru teče tudi preko parcele št. ... k.o. ..., ki je v njeni lasti. Zato izpolnjuje pogoje za priznanje statusa stranskega udeleženca že na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 62. člena ZGO-1. Ne drži, da naj z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ne bi bilo poseženo v njen pravni položaj in da naj ne bi bila prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih ter, da v obravnavanem primeru ne varuje svojih pravnih interesov, ampak le splošne interese. Varuje namreč svoj položaj in svoje izvirne pravice in pristojnosti na področju urejanja prostora. Že iz komentarja 62. člena ZGO-1 izhaja, da je okvir za priznanje statusa stranskega udeleženca, kot ga določata 1. in 2. točka 62. člena ZGO-1, preozek. To stališče pravnih strokovnjakov je v celoti upošteval tudi zakonodajalec v noveli ZGO-1B (Uradni list SRS, št. 126/07), ki je pričela veljati 15.4.2008. Skladno s to določbo lahko občina zaradi varstva lastnih pravic in interesov priglasi svojo udeležbo v samem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Vrhovno sodišče se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe tožeče stranke.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je tožeča stranka v obravnavani zadevi sodelovala kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kot tudi v postopku spremembe gradbenega dovoljenja za isti zgoraj navedeni objekt. S tem, ko ji je bil priznan v upravnem postopku status stranke in ji je bila vročena odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, bi moralo sodišče tožeči stranki priznati tudi status stranke v upravnem sporu. Če pa tožeča stranka v upravnem sporu uveljavlja pravice, ki jih po vsebini ne more uspešno uveljavljati, bi moralo sodišče prve stopnje o tem meritorno odločiti. S tem, ko sodišče Občini ... statusa stranke v tem upravnem sporu ni priznalo in je njeno tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, je nepravilno uporabilo to določbo ZUS-1, kar je vplivalo na pravilnost odločitve ter je s tem bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odstavek 75. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene pomanjkljivosti.

Ker je šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih ugovorov po vsebini.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1.