Jedro

Ker je bila ob izdaji inšpekcijske odločbe vsebina projekta za izvedbo opredeljena že v zakonu, podrobneje pa tudi v podzakonskem aktu, in je torej bila oziroma bi vsaj morala biti znana vsem pravnim naslovljencem (tudi tožniku kot izvajalcu gradnje po izdanem gradbenem dovoljenju), zahtevi inšpekcijskega organa, naj tožnik v določenem roku predloži projekt za izvedbo v zvezi z gradnjo, ki jo izvaja, ni mogoče očitati nekonkretiziranosti in s tem neizvršljivosti v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Maribor (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), zavrnil predlog tožnika, da se tretja alineja prvega odstavka izreka odločbe št. 06122-4579/2017-6 z dne 30. 1. 2018 izreče za nično (1. točka izreka). Ugotovil je še, da pri odločanju stroški niso nastali (2. točka izreka).

2.Inšpekcijski organ pojasnjuje, da je z odločbo št. 06122-4579/2017-6 z dne 30. 1. 2018 tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložil odpravo pomanjkljivosti pri gradnji I. faze komercialnega dela kopališča X. na zemljiščih s parc. št. 2101/1 - del, 2101/2, 2103/7, 2104/4 - del, 2106/5, 2106/6, 2104/1 in 2098/1, vse k. o. ... Kot ugotavlja inšpekcijski organ, zavezanec obveznosti, ki mu je bila naložena z navedeno inšpekcijski odločbo, ni izpolnil, saj organu do dneva izdaje izpodbijane odločbe ni predložil projekta za izvedbo (PZI), ki ga mora izvajalec v skladu z določili 3. točke 83. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) in 26., 27. in 28. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji imeti ves čas gradnje.

3.Po mnenju inšpekcijskega organa inšpekcijski zavezanec v zahtevi za izrek ničnosti odločbe zavajajoče navaja, da ima objekt uporabno dovoljenje (delno odločbo št. 351-239/2005-7103 z dne 22. 4. 2005) ter zamolči, da se navedeno uporabno dovoljenje nanaša le na gradnjo do IV. gradbene faze. Navedeno pomeni, da je objekt zgrajen le do gradbene faze, ki predstavlja zaokroženo celoto, ne predstavlja pa celotne predvidene gradnje po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in PZI, ki ga mora imeti izvajalec ves čas gradnje, saj po njem izvaja vsa predvidena dela.

4.Glede predloga za ugotovitev ničnosti odločbe inšpekcijski organ ugotavlja, da v postopku niso bile ugotovljene nobene takšne nepravilnosti, ki bi lahko imele po 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) za posledico ničnost inšpekcijske odločbe v delu tretje alineje prvega odstavka izreka.

5.Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi odločbe ministrstvo ugotavlja, da predlagatelj s predlogom z dne 31. 12. 2019 uveljavlja ničnost odločbe zaradi dejanske in pravne nezmožnosti izvršitve tretje alineje prvega odstavka izreka odločbe z dne 30. 1. 2018. Sporni del izreka navedene odločbe namreč po trditvah predlagatelja ni konkretiziran, predlagatelj pa zatrjuje tudi, da razpolaga s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem Upravne enote Maribor št. 351-239/2015-7103 z dne 22. 4. 2005 za I. fazo komercialnega dela kopališča X., in sicer za dokončano zunanje stopnišče in vhodni plato pred kopališčem X., ter za ostali komercialni del, dokončan do IV. gradbene faze, zaradi česar meni, da je zahteva gradbenega inšpektorja, vsebovana v tretji alineji prvega odstavka izreka odločbe z dne 30. 1. 2018, ki mu nalaga, da mora v roku desetih dni po vročitvi navedene odločbe predložiti projekt za izvedbo del, neizvršljiva.

6.Glede zatrjevanega ničnostnega razloga se ministrstvo strinja z inšpekcijskim organom, da ta ni podan, meni pa tudi, da ni podan niti kateri od drugih razlogov, zaradi katerih se odločba po zakonu lahko izreče za nično. Ministrstvo še dodaja, da je inšpekcijski zavezanec predlog za izrek ničnosti tretje alineje 1. točke izreka inšpekcijske odločbe z dne 30. 1. 2018 podal že dne 19. 3. 2018, navedeni predlog pa je bil z odločbo ministrstva št. 0512-64/2018/3 z dne 6. 6. 2018 (pravilno: 0612-64/2018/3 (06421125) z dne 5. 6. 2018) kot neutemeljen zavrnjen. Ker se v obravnavani zadevi predlog za izrek ničnosti odločbe nanaša na enako dejansko in pravno podlago, bi moral organ na prvi stopnji po njegovem mnenju predlog na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. Ker pa z zavrnitvijo predloga z dne 31. 12. 2019 inšpekcijski zavezanec ni pridobil nobene pravice ali pravne koristi, ministrstvo v pritožbenem postopku odločitve organa na prvi stopnji ni spremenilo.

7.Tožnik v tožbi očita, da odločba, izdana v pritožbenem postopku, nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Meni, da je odločba z dne 30. 1. 2018 nična, ker obveznosti, ki mu je bila naložena v tretji alineji 1. točke izreka, pravno ter dejansko ni mogoče izvršiti. Ta del izreka, s katerim mu je bilo naloženo, da v zvezi z gradnjo I. faze komercialnega dela kopališča X. predloži projekt za izvedbo, namreč ni konkretiziran. Gradbeni inšpektor ni pojasnil, kaj konkretno pomeni "projekt za izvedbo" in kateri konkretni projekt zahteva, zaradi česar je odločba v tem delu neizvršljiva in torej nična. Ker tožnik razpolaga s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem z dne 22. 4. 2005 za I. fazo komercialnega dela kopališča X., in sicer za dokončano zunanje stopnišče in vhodni plato pred kopališčem ter za ostali komercialni del, dokončan do IV. gradbene faze, je zahteva inšpektorja po predložitvi projekta za izvedbo arbitrarna, saj je v nasprotju z zakonom, presega pa tudi meje pravičnega.

8.Tožnik zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči o stvari, podrejeno pa predlaga, da po odpravi izpodbijanega akta vrne zadevo organu na prvi stopnji v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki 1 izreka:

10.Tožba ni utemeljena.

11.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je inšpekcijski organ zavrnil predlog tožnika za ugotovitev ničnosti tretje alineje 1. točke izreka odločbe št. 06122-4579/2017/6 z dne 30. 1. 2018, s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora v roku desetih dni po vročitvi odločbe predložiti projekt za izvedbo, ki se nanaša na gradnjo I. faze komercialnega dela kopališča X. po gradbenem dovoljenju št. 351-05-695/2003-326 z dne 20. 4. 2004.

12.Po prepričanju tožnika je inšpekcijska odločba z dne 30. 1. 2018 v delu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP nična, ker je v navedenem delu ni mogoče izvršiti, saj ni konkretizirana (iz nje ni razvidno, kaj pomeni "projekt za izvedbo" in kateri konkretni projekt gradbeni inšpektor zahteva), in ker je tudi sicer po mnenju tožnika nepravilna oziroma v nasprotju z zakonom, po katerem stranki, ki razpolaga s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, projekta za izvedbo ni treba predložiti.

13.Odločbo se lahko vsak čas, to je kadarkoli po njeni izdaji, izreče za nično zaradi najhujših kršitev materialne ali procesne narave po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenega predlagatelja, in sicer iz razlogov, ki so našteti v prvem odstavku 279. člena ZUP. Med drugim lahko pristojni upravni organ odločbo izreče za nično tudi, če ugotovi, da odločbe sploh ni mogoče izvršiti (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Navedeni ničnostni razlog je podan le, če gre za tako imenovano objektivno neizvršljivost, to je, da odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve).

14.V obravnavani zadevi pa po presoji sodišča ne gre za nobenega od navedenih primerov. Tožnik namreč posplošeno očita, da je inšpekcijska odločba v delu, v katerem mu v zvezi z gradnjo I. faze komercialnega dela kopališča X. po gradbenem dovoljenju št. 351-05-695/2003-326 z dne 20. 4. 2004 nalaga obveznost predložitve projekta za izvedbo, nična, ker ni konkretizirana. Zakaj konkretno meni, da ni (zadosti) konkretizirana, tožnik podrobneje niti ne pojasni.

15.Kaj je razumeti pod pojmom "projekt za izvedbo", po katerem se na gradbišču izvajajo dela (3. točka 83. člena ZGO-1), je po ugotovitvi sodišča določal že ZGO-1, veljaven v času izdaje inšpekcijske odločbe, po katerem je predstavljal projekt za izvedbo (poleg idejne zasnove, idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta izvedenih del) del projektne dokumentacije, ki je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje (točka 5.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Podrobnejša vsebina tega zakonskega pojma pa bila določena v takrat veljavnem Pravilniku o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/2008, 61/2017, 36/2018), in sicer v členih od 26 do 29, ki so določali sestavne dele projekta za izvedbo. Ta del projektne dokumentacije so po 29. členu Pravilnika sestavljali načrti podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov, ki so nadgrajevali posamezne načrte projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Njegovi sestavni deli so bili vodilna mapa (27. člen), načrti (28. člen) in obvezen elaborat (29. člen).

16.Ker je bila torej ob izdaji inšpekcijske odločbe vsebina projekta za izvedbo opredeljena že v zakonu, podrobneje pa tudi v podzakonskem aktu, in je torej bila oziroma bi vsaj morala biti znana vsem pravnim naslovljencem (tudi tožniku kot izvajalcu gradnje po izdanem gradbenem dovoljenju), zahtevi inšpekcijskega organa, naj tožnik v določenem roku predloži projekt za izvedbo v zvezi z gradnjo, ki jo izvaja, ni mogoče očitati nekonkretiziranosti in s tem neizvršljivosti v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

17.Z očitkom, da inšpekcijski organ od tožnika po veljavnih predpisih ne bi smel zahtevati predložitve projekta za izvedbo zaradi izdanega in že pravnomočnega uporabnega dovoljenja, pa tožnik po ugotovitvi sodišča uveljavlja nezakonitost inšpekcijske odločbe, ki jo je mogoče uveljavjati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, ki jih je tožnik imel na voljo zoper inšpekcijsko odločbo. Morebitna nezakonitost odločbe, ki jo je treba izvršiti, pa ni ničnostni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati po 3. točki ali katerikoli drugi točki prvega odstavka 279. člena ZUP.

18.Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita (odločba je tudi ustrezno obrazložena), je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

19.O tožbi je sodišče v skladu s peto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 po pisnem soglasju strank odločilo na podlagi listin brez opravljene glavne obravnave.

K točki II izreka:

20.Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

Sodba UPRS št. I U 277/2021 z dne 12. 5. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 279, 279/1, 279/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.