Jedro

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo številne razloge, ki zaradi koristi otroka terjajo, da se obstoječemu priimku otroka doda tudi predlagateljev priimek. Glede na že navedeno neprimerno/škodljivo indoktrinacijo nasprotne udeleženke do otroka, kot jo opisuje in ugotavlja izvedenka, je nasprotna udeleženka po mnenju izvedenke s spremembo otrokovega priimka leta 2018 tudi na simbolni ravni izločila otrokovega očeta.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se III. in IV. tč. izreka sklepa spremenita tako, da se sedaj glasita:

"III./1 Sodna poravnava Okrožnega sodišča v Kranju II N 281/2020 z dne 14. 4. 2021 se spremeni tako, da stiki med očetom A. A., rojen ..., EMŠO: 000 in mld. sinom B. B., rojen 2017, EMŠO: 000 sedaj potekajo na način, da se izvajajo vsak petek, ko oče prevzame mld. B. v Osnovni šoli (OŠ) C. in z njim preživi čas do 18.00, ko ga vrne materi D. B., roj. ..., EMŠO: 000 na njen dom.

III./2 V času šolskih počitnic oče prevzame B. na parkirišču E., kamor ga je dolžna pripeljati mati ob 13.00 uri in kraj nato zapustiti, oče pa ga po končanem stiku ob 18.00 uri vrne na dom matere.

III./3 V kolikor bi bil B. na dan stika odsoten od pouka, se stik izpelje na prvi naslednji dan, ki ga predhodno dogovorita starša.

IV./1 Potem, ko se stiki iz III. točke izreka tega sklepa izvajajo v polnem obsegu tri mesece, se le-ti razširijo na način, da poleg rednih petkovih stikov B. preživi z očetom vsak drug vikend od petka, ko ga oče prevzame v OŠ C., do sobote do 18.00, ko ga mati prevzame na domu očeta.

IV./2 Istočasno se pričnejo izvajati tudi stiki med prazniki in šolskimi počitnicami na način, da B. preživi z očetom en dan med prazniki, dva dneva med letnimi šolskimi počitnicami in en teden med poletnimi počitnicami, vse v terminu po predhodnem dogovoru med staršema, mati pa v strnjenem nizu preživi dopust z otrokom v obsegu štirinajstih dni med poletnimi počitnicami v juliju ali avgustu, v terminu po predhodnem dogovoru med staršema in v tem času stiki otroka z očetom ne potekajo."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi umika predloga za zvišanje preživnine postopek v tem delu ustavi (I), da se dovoli sprememba predloga predlagatelja z dne 29. 5. 2023 glede spremembe priimka mladoletnega B. B.1 (II), da se stiki med predlagateljem in otrokom izvaja vsak petek, ko predlagatelj prevzame otroka v Osnovni šoli C. in z njim preživi čas do 18.00, ko ga vrne nasprotni udeleženki na njen dom, da v času šolskih počitnic predlagatelj prevzame otroka na parkirišču E., kamor ga je dolžna pripeljati nasprotna udeleženka in kraj nato zapustiti, predlagatelj pa ga po končanem stiku vrne na dom nasprotne udeleženke, da v kolikor bi bil otrok na dan stika odsoten od pouka, se stik izpelje na prvi naslednji dan, ki ga predhodno dogovorita udeleženca (III), da potem, ko se stiki iz III. točka izreka sklepa izvajajo v polnem obsegu tri mesece, se stiki razširijo na način, da poleg rednih petkovih stikov otrok s predlagateljem preživi vsak drug vikend od petka, ko ga predlagatelj prevzame v šoli, do sobote do 18.00, ko ga nasprotna udeleženka prevzame na domu predlagatelja, da se istočasno pričnejo izvajati tudi stiki med prazniki in šolskimi počitnicami na način, da otrok s predlagateljem preživi en dan med prazniki, dva dneva med letnimi šolskimi počitnicami in en teden med poletnimi počitnicami, vse v terminu po predhodnem dogovoru med staršema (IV), da je utemeljen predlog za spremembo priimka mladoletnega B. B. tako, da se priimku B. doda priimek A. in se celotno ime in priimek otroka glasita B. B. A. in se v tem delu nadomesti soglasje nasprotne udeleženke (V), da kar zahteva predlagatelj (glede stikov, glede predloga za odvzem vzgoje in varstva materi ter glede dodelitve otroka predlagatelju in sprememba priimka otroka) in nasprotna udeleženka (glede prenehanja stikov) več ali drugače se zavrne (VI), da vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka in da sta iz naslova stroškov izdelave izvedenskega mnenja dolžna predlagatelj in nasprotna udeleženka v roku petnajstih dni po pravnomočnosti tega sklepa v proračun Okrožnega sodišča v Kranju povrniti vsak po 2.033,75 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (VII).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper sklep (razen zoper I. in VI. tč. izreka) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se predloga predlagatelja z dne 5. 9. 2022 in z dne 29. 5. 2023 v celoti zavrneta oziroma podrejeno, da se v tem delu sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma podrejeno, da se sklep v delu stikovanja otroka s predlagateljem spremeni tako, da se določi, da v času poletnih počitnic stiki potekajo na način, da otrok z nasprotno udeleženko v strnjenem nizu preživi dopust v obsegu štirinajstih dni in v tem času stiki s predlagateljem ne potekajo, da v času poletnih počitnic otrok s predlagateljem v strnjenem nizu preživi dopust v obsegu sedmih dni in v tem času stiki z nasprotno udeleženko ne potekajo, da stiki otroka in predlagatelja potekajo vsak petek po pouku, ko predlagatelj otroka ob 13.00 prevzame, do 18.00, ko predlagatelj pripelje otroka na dom nasprotne udeleženke, da potem, ko stiki v tem obsegu potekajo v trajanju petih ur in v polnem obsegu treh mesecev, se razširijo na način, da stiki otroka in predlagatelja potekajo vsak drug vikend od petka po pouku, ko predlagatelj otroka ob 13.00 prevzame, do sobote do 18.00, ko predlagatelj otroka pripelje na dom nasprotne udeleženke, da stiki otroka in predlagatelja potekajo en dan med božičnimi in velikonočnimi prazniki, in sicer od 9.00, ko predlagatelj otroka prevzame na domu nasprotne udeleženke, do 18.00 istega dne, ko ga pripelje na dom nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Nasprotna udeleženka je v sodno določenem roku dne 25. 2. 2026 priporočeno po pošti vložila pripravljalno vlogo, v kateri je dala pripombe na mnenje CSD z dne 2. 2. 2026 v zvezi s spremembo otrokovega priimka. Sodišče je sprejelo odločitev, ne da bi se seznanilo s stališči nasprotne udeleženke iz te pripravljalne vloge. Predhodno svetovanje glede spremembe priimka otroka je bilo pridobljeno po zaključku naroka. Sodišče je narok zaradi navedenega razloga ponovno odprlo, kot to izhaja iz sklepa z dne 26. 11. 2025. Iz zapisnika predhodnega svetovanja z dne 28. 1. 2026 izhaja, da se nasprotna udeleženka ne strinja s spremembo priimka, ker predlagatelj že ob rojstvu ni želel, da ima otrok njegov priimek in je tudi kasneje soglašal s spremembo priimka, ki ga ima otrok sedaj. Na podlagi predhodnega svetovanja je CSD 2. 2. 2026 izdal mnenje, do katerega se je nasprotna udeleženka opredelila v pripravljalni vlogi z dne 25. 2. 2026, katere sodišče neutemeljeno ni upoštevalo. V tej vlogi je nasprotna udeleženka opozorila na kršitve določbe 94. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 200. in 203. člena Družinskega zakonika (DZ), ker predlagatelj, ko je vložil predlog, ni izpolnil obveznosti, kot jih določajo navedene zakonske določbe. Nasprotna udeleženka je opozorila, da iz vsebine prepisa zvočnega posnetka naroka z dne 2. 6. 2025 na straneh osem in devet izhaja, da je predlagatelj glede spremembe priimka navedel, da gre za napako, ki bi jo rad popravil. Otrok je po rojstvu imel priimek A., sedaj pa že vrsto let uporablja priimek B., zato je nedopustno, da se iz tega razloga spreminja priimek otroka. Sodišče je 23. 1. 2019 izdalo sklep in uredilo vprašanja vzgoje in varstva, stikov in plačevanja preživnine za otroka, ko je otrok že imel priimek B., temu pa predlagatelj ni nasprotoval. Z odločbo UE ... sta starša soglasno spremenila priimek otroku, zato je odločitev sodišča, da se otroku spremeni priimek po osmih letih, neutemeljena. Otrok bo dopolnil devet let ... Na podlagi 12. člena Zakona o osebnem imenu (ZOI-1) je potrebno njegovo soglasje. Nasprotna udeleženka je navedla razloge, zaradi katerih je nasprotovala mnenju CSD, predlagala je postavitev kolizijskega skrbnika, ker so v tem delu koristi staršev v očitnem navzkrižju. Ker sodišče ni upoštevalo navedb in dokazov nasprotne udeleženke, ji je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je nasprotna udeleženka na neprimeren način dosegla, da je predlagatelj dal podpis za spremembo otrokovega priimka, kar naj bi izhajalo iz njene izpovedbe. Ne drži, da bi bil predlagatelj postavljen pred dejstvo brez možnosti izbire, saj gre za odraslega moškega, ki je odvetnik in ki točno ve, kakšne so njegove možnosti. Obrazložitev sodišča v tem delu je iztrgana iz konteksta. Predlagatelj ni nasprotoval spremembi priimka. Vejica v izpovedbi nasprotne udeleženke na 53 strani zapisnika med "besed" in "je" je očitno odveč - brez besed je tisto podpisal - tako je pravilno razumevanje. Nasprotna udeleženka ni rekla, da naj predlagatelj brez besed podpiše. To smiselno izhaja iz njene izpovedbe v delu, da je takrat potekala debata glede tega, da "ji je uničil življenje" in da "ona ne bo z otrokom hodila po tujini in dokazovala, da je to res njen otrok". Brez ustrezne trditvene podlage je sodišče ugotovilo, da je nasprotna udeleženka pri predlagatelju izsilila soglasje, kar ne drži. Če bi bilo to res, bi predlagatelj to okoliščino nemudoma izpodbijal, saj gre za odvetnika. Glede na časovno distanco, ne gre za popravljanje napake. Sodišče v zvezi s spremembo priimka ni odločilo s stopnjo prepričanja, ampak s stopnjo verjetnosti. Oprlo se je na mnenje izvedenke, ki je ocenila, da bo otroku sprememba priimka verjetno intimno ugajala. Odločitve glede teh vprašanj se ne sprejemajo s stopnjo verjetnosti. Predlagatelj s tem predlogom ne upošteva koristi otroka. Sodišče je spregledalo, da pri tej spremembi ne gre za interes otroka, ampak za interes predlagatelja. Iz navedb predlagatelja ni zaznati, da je sprememba priimka koristna otroku iz življenjsko praktičnega vidika zaradi morebitnih potovanj. V tem delu so ugotovitve sodišča izven trditvene podlage, kar predstavlja bistveno kršitev določb 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

4.Sklep je izdan na način, da ne spreminja stikov, ki so bili določeni s pravnomočno izvršljivo sodno odločbo N 217/18 z dne 23. 1. 2019, s katero je sodišče prve stopnje odločilo glede spremenjenih stikov.

5.Predlagatelj ni v zadostni meri utemeljil spremenjenih razmer in koristi otroka, zaradi katerih zahteva spremembo stikov.

6.Nekonsistentna in neutemeljena je ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ignorira ugotovitve CSD in izvedenke. Sodišče je spregledalo mnenje dr. F. F., ki je pojasnila razloge, zaradi katerih otrok odklanja stikovanje. Otrok se upira stikom, ker se mu predlagatelj posmehuje, ko joka, predlagatelj tudi ničesar ne organizira in dopusti, da se stik ne izvede ali da se čim prej konča, kar ni v interesu otroka. Zmotna je ugotovitev, da se volja pri indoktriniranem otroku ne more upoštevati. Otrok ni indoktriniran. Predlagatelj je na stiku z otrokom le nekaj minut na teden, čeprav bi stik lahko trajal pet ur. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih predlagatelj ne izvede celotnega obsega petkovega stikovanja, čeprav gre za ključno ugotovitev. Predlagatelj tudi ni izrazil želje po nadomestnem stikovanju.

7.Sodišče ni upoštevalo otrokovega mnenja in z njim ni opravilo razgovora. Otrok je sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje.

8.Sodišče je razširilo stike in jih določilo drugače, kot je predlagal predlagatelj v predlogu in kot je to predlagala izvedenka v izvedenskem mnenju in na zaslišanju. Izvedenka je pojasnila, da je potrebno nadaljevati s stikovanjem enkrat na teden ob petkih, kot to izhaja iz začasne odredbe ter kasneje postopoma razširiti stike na vsak drugi teden od petka do sobote zvečer in urediti stike med prazniki in šolskimi počitnicami in da ni potrebe, da bi bili stiki vsak petek in da so lahko vsak drugi petek. Glede vikend stikov sta izvedenka in predlagatelj predlagala stikovanje vsak drug vikend, sodišče pa je določilo stikovanje vsak drug vikend in še stikovanje vsak petek. Predlagatelj je predlagal stike en dan med božičnimi in velikonočnimi prazniki, sodišče pa jih je razširilo na vse praznike in medletne šolske počitnice in sicer en dan med prazniki in dva dneva med šolskimi počitnicami. Sklep v tem delu ni obrazložen. Sodišče ni upoštevalo, da predlagatelj tudi enodnevnega stika ob petkih ne izpelje v celoti. Otroka v šoli le prevzame in ga odpelje k nasprotni udeleženki. Tako določen obseg stikovanja v času praznikov in medletnimi šolskimi počitnicami ni v korist otroka, saj se s tem razdrobi celota in niz teh praznikov in počitnic. Gre za odstop od načela, da do stikovanja prihaja oziroma se izvršuje izmenjaje. Določen režim stikovanja onemogoča, da bi otrok odšel na smučanje za ves čas zimskih počitnic. Okoliščina, da je stik vsak petek, omejuje vikend stikovanje otroka z nasprotno udeleženko.

9.Umanjkala je odločitev stikovanja nasprotne udeleženke z otrokom v času poletnih počitnic. Stiki predlagatelja z otrokom med poletnimi počitnicami potekajo vsak petek v tednu in vsak drugi teden med petkom in soboto, iz tega razloga mora pritožbeno sodišče določiti, da ima otrok z nasprotno udeleženko stike v strnjenem nizu v času poletnih počitnic v trajanju štirinajstih dni. Tako izhaja tudi iz sklepa III N 500/2024 Okrožnega sodišča v Kranju z dne 24. 6. 2025. Očitno je, da je ta del ureditve stikovanja spregledan, kakor tudi odločitev v istem postopku, da se med poletnimi počitnicami prevzem otroka izvaja pred šolo in ne pred E. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je spremenilo kraj prevzema otroka.

12.Pri prevozih je sodišče spregledalo, da nasprotna udeleženka plačuje in izvaja vse obveznosti do otroka, predlagatelj pa plačuje le preživnino. Odločitev, da mora nasprotna udeleženka ob sobotah prevzeti otroka na naslovu predlagatelja, ji nalaga pretirano obveznost tako v časovnem, vsebinskem in finančnem smislu.

13.Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagal predlagatelj, zato bi moral plačati vse stroške oziroma bi te stroške moral kriti proračun.

14.Predlagatelj je 15. 4. 2026 obvestil sodišče prve stopnje, da se odreka pravici do odgovora na pritožbo.

15.Pritožba je delno utemeljena. Presoja pritožbenega sodišča Glede spremembe otrokovega priimka

16.Sodišče prve stopnje je po prejemu mnenja CSD z dne 2. 2. 2o26 v zvezi s predlogom predlagatelja za spremembo priimka2 dalo nasprotni udeleženki rok, da se glede tega mnenja izjavi. Rok, ki je bil na predlog nasprotne udeleženke podaljšan, se je iztekel 25. 2. 2026. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep 27. 2. 2026, ki ga je istega dne odpravilo.3 Pripravljalno vlogo nasprotne udeleženke z dne 25. 2. 2026, v kateri je dala pripombe na mnenje CSD glede spremembe otrokovega priimka, je sodišče prve stopnje prejelo 27. 2. 2026. V spis je bila vloga vložena 2. 3. 2026, kar izhaja iz uradnega zaznamka.4 Ni sporno, da je nasprotna udeleženka vložila pripravljalna vlogo v sodno določenem roku. Sodnica ob izdaji in odpravi sklepa ni vedela, da je nasprotna udeleženka pripravljalno vlogo pravočasno poslala sodišču prve stopnje, s tem, da sodno osebje pred izdajo/odpravo izpodbijanega sklepa te vloge ni posredovalo sodnici. Iz teh razlogov je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa,5 da nasprotna udeleženka pripomb na mnenje CSD z dne 2. 2. 2026 v zvezi s predlogom za spremembo otrokovega priimka do poteka roka ni dala, kar utemeljeno izpostavlja pritožba, ki pa v tem delu ne navede dejstev, iz katerih bi izhajalo, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do vseh relevantnih dejstev,6 ki jih je v tej vlogi nasprotna udeleženka navedla oziroma da so bili njeni odločilni argumenti, s katerimi je nasprotovala spremembi otrokovega priimka, spregledani. Nasprotni udeleženki iz teh razlogov ni bila kršena pravica do izjavljanja in kontradiktornosti postopka ter zato ni bila storjena očitana kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP7 - ta opustitev sodišča prve stopnje tudi ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).

17.Tretji 20. člena ZOI-1 določa: Če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, jima sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo." četrti odstavek 20. člena ZOI-1 pa: "Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.

18.Predlagatelj je 29. 5. 2023 vložil predlog za spremembo otrokovega priimka, v katerem je predlagal, da se priimku B. doda priimek A., ne da bi bilo predhodno opravljeno predhodno svetovanje na CSD. Nasprotna udeleženka zmotno meni, da bi zato moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči. Sodišče prve stopnje je na naroku 29. 11. 2025 sklenilo, da se zadeva zaključi, vendar je s sklepom z dne 26. 11. 2025 sklenilo,8 da se narok ponovno začne in da mora predlagatelj dopolniti svoj predlog z dne 29. 5. 2023 tako, da v roku tridesetih dni predloži potrdilo CSD o tem, da sta se udeleženca ob njihovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, ker bo v nasprotnem predlog zavrglo. Predlagatelj je sodišču prve stopnje v sodno določenem roku poslal zapisnik o predhodnem svetovanju,9 CSD pa tudi mnenje v zvezi s predlogom za spremembo otrokovega priimka. Sodišče prve stopnje bi torej predlog lahko zavrglo zgolj v primeru, če predlagatelj ne bi v sodno določenem roku predložil potrdila, da je na CSD predlagal, da se opravi predhodno svetovanje.10

19.12. člen ZOI-1 določa: "Če se spreminja osebno ime mladoletni osebi, je potrebno tudi njeno soglasje, če je otrok že dopolnil devet let in je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo." Sodišče prve stopnje je izdalo sklep 27. 2. 2026, pritožbeno sodišče pa 18. 6. 2026, torej v času, ko otrok še ni star devet let in kar je (tudi) relevantno - v postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da so izkazani znaki prisilne indoktrinacije, s katerimi nasprotna udeleženka od otroka terja, da razmišlja in deluje na način, ki je v nasprotju z njegovimi koristmi - kar je povezano s stiki s predlagateljem. Nobenega dvoma ni, da otrok ni sposoben izraziti svoje (prave) volje, zato ni relevantna okoliščina, da bo otrok po dvanajstih dneh od odločitve pritožbenega sodišča dopolnil devet let, ko je potrebno pridobiti mnenje otroka glede spremembe njegovega osebnega imena.11

20.Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo številne razloge, ki zaradi koristi otroka terjajo, da se obstoječemu priimku otroka doda tudi predlagateljev priimek.12 Glede na že navedeno neprimerno/škodljivo indoktrinacijo nasprotne udeleženke do otroka, kot jo opisuje in ugotavlja izvedenka,13 je nasprotna udeleženka po mnenju izvedenke s spremembo otrokovega priimka leta 201814 tudi na simbolni ravni izločila otrokovega očeta. Prepričljivi so razlogi sodišča prve stopnje, da se je takrat predlagatelj počutil krivega za razpad zveze udeležencev in zaradi izselitve,15 kar je potrdila tudi izvedenka in dodala, da s spremembo otrokovega priimka predlagatelj ne želi razvrednotiti/izpodriniti nasprotne udeleženke, ampak želi doseči simbolično vključenost v otrokovo življenje in identiteto, kar nenazadnje kaže tudi predlog, da bi otrok imel dva priimka. V ospredju je torej težnja, da se tudi na ta način zagotovi povezanost otroka s predlagateljem, kar je še posebej pomembno v okoliščinah konkretnega primera, ko nasprotna udeleženka brez utemeljenih razlogov preprečuje stike otroka s predlagateljem. Gre za to, da otrok tudi na simbolni ravni dobi očeta, kot to pravilno ugotavlja sodišča prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke. Sprememba priimka otroka je torej v otrokovo korist, ker predstavlja otrokovo identifikacijo z očetom in njegovo širšo družino, s tem, da ne krati osebnosti in dostojanstva otroka.16 Glede na navedene okoliščine, ni odločilno, da otrok že vrsto let uporablja zgolj priimek od nasprotne udeleženke17 in da je predlagatelj leta 2018 soglašal, da se otroku spremeni priimek, s tem, da je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju mnenja izvedenke, prepričljivo argumentiralo razloge, zaradi katerih je predlagatelj, ki se je čutil odgovornega za razpad življenjske skupnosti udeležencev, tako soglasje dal. Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da je predlagatelj vložil predlog za spremembo otrokovega priimka zaradi lastnih interesov, ker je izjavil, da gre za napako, ki bi jo rad popravil, da bi predlagatelj zoper odločbo o spremembi priimka lahko vložil pritožbo, če ga je nasprotna udeleženka prisilila, da da soglasje za spremembo otrokovega priimka, da so zmotne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil predlagatelj postavljen pred dejstvo brez možnosti izbire, ker gre za odraslega moškega, ki je tudi odvetnik in ve, kakšne so njegove možnosti, da je obrazložitev sodišča v tem delu iztrgana iz konteksta, saj predlagatelj ni nasprotoval spremembi priimka, da nasprotna udeleženka ni rekla, da naj predlagatelj brez besed podpiše soglasje za spremembo priimka, kar smiselno izhaja iz njene izpovedbe v delu, da je takrat potekala debata glede tega, da "ji je uničil življenje" in da "ona ne bo z otrokom hodila po tujini in dokazovala, da je to res njen otrok".

21.Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva ugotovilo s stopnjo prepričanja in ne s stopnjo verjetnosti, kot to zatrjuje pritožba. Zapis v sklepu,18 da je "izvedenka kot verjetno ocenila, da bo B. sprememba priimka intimno ugajala, kar je sklepala iz tega, da ji je B. na drugem in tretjem pogovoru z zadovoljstvom povedal, kako se piše njegov oče. Namreč to (kako se piše oče) je bilo za B. nekaj, kar je na novo izvedel" pomeni zgolj dodatno argumentacijo19 glede utemeljenosti predlagateljevega predloga in hkrati predstavlja dodatno okoliščino, ki potrjuje, da sprememba priimka otroku ne bo povzročila nevšečnosti ali nelagodja v njegovem nadaljnjem življenju. Glede odločitve o stikih

22.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Navedbe pritožbe o storjenih kršitvah postopka, so bile delno utemeljene, zato je v tem delu pritožbeno sodišče delno spremenilo sklep sodišča prve stopnje, v preostalem delu pa so bile pritožbene navedbe neutemeljene ali niso vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.20

23.Stiki otroka s predlagateljem, kot so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju N 217/2018 z dne 23. 1. 2019,21 na podlagi sporazuma udeležencev ob razpadu njune življenjske skupnosti, so bili spremenjeni na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kranju II N 281/2020 z dne 14. 4. 2021,22 česar sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremenilo, ker bi v nasprotnem obstajala dva izvršilna naslova, kot to utemeljeno izpostavlja v pritožbi nasprotna udeleženka.

24.V postopku so bile zatrjevane in prepričljivo ugotovljene spremenjene okoliščine, ki terjajo, da se izda nov sklep o stikih otroka s starši, ker bi bile v nasprotnem ogrožene koristi otroka.23 Izkazani so bili torej posebej utemeljeni razlogi in sprememba bistvenih okoliščin iz predhodne odločitve, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

25.Nasprotna udeleženka se v pritožbi sklicuje na mnenje svoje psihoterapevtke dr. F. F., zato to mnenje predstavlja del njenih navedb. Do teh navedb se je sodišče prve stopnje opredelilo s tem, ko je podrobno dokazno ocenilo mnenja CSD in G. G., ki jo je v tem postopku postavilo kot izvedenko psihološke stroke, ter druge dokaze, hkrati pa je v sklepu prepričljivo pojasnilo, na kakšen način je prišlo do odločilnih ugotovitev.

26.Ugotovitve CSD in izvedenke so identične - nasprotna udeleženka zagovarja stike le na deklaratorni ravni, njena ravnanja pa potrjujejo, da želi uveljaviti le svoj interes, kar kaže na njeno visoko motivacijo za samostojno izvajanje starševske vloge brez sodelovanja otrokovega očeta, kljub temu, da ima predlagatelj zadostne starševske kapacitete in primerne osebnostne lastnosti in motivacijo za stike in da nikoli ni bil nasilen do otroka. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo številne strokovne ugotovitve CSD in izvedenke, ki prepričljivo potrjujejo, da na strani predlagatelja ne obstajajo razlogi za zavračanje stikov s strani otroka in da predlagateljeve lastnosti niso bile in še sedaj niso vzrok za otrokovo zavračanje in kar je odločilno - ob stikih, ki so jih spremljali strokovni delavci CSD in izvedenka, je bilo ugotovljeno, da otrok ne odklanja predlagatelja temveč stike z njim, da se ob stikih s predlagateljem počuti dobro in predlagatelja doživlja kot čustvenega človeka in da ima predlagatelja rad. Izvedenka je pojasnila, da otrok ne izraža odpora do predlagatelja, temveč odpor do odhoda od nasprotne udeleženke na stik s predlagateljem in še to ne vedno, in če bi otrok pri nasprotni udeleženki dobil pristno spodbudo, bi otrok stike s predlagateljem brez odpora sprejel, s tem, da bi po mnenju izvedenke, nasprotna udeleženka, v kolikor bi imela interes in voljo, znala in zmogla pripraviti otroka na redne stike s predlagateljem. Spor med udeležencema je trdovraten - tudi/predvsem zaradi predlagateljevega odhoda in posledično odgovornosti za razpad življenjske skupnosti - torej ima močno čustveno ozadje, ki onemogoča, da bi udeleženca samostojno dosegla korektno starševsko sodelovanje glede stikov. Iz mnenja izvedenke izhaja, da se otrok sooča s težavami zaradi neurejenih stikov, zaradi česar je zmeden, negotov, pri tem pa zaskrbljen za počutje nasprotne udeleženke, ki nehote ali hote uporablja nekatere neprimerne načine v odnosu z otrokom, ki so značilni za čustveno manipulacijo in neprimerno indoktrinacijo, kar bo imelo/ima negativne vplive na otrokov psihosocialni razvoj. Tako se izkaže, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke,24 da imajo največjo težo za neuspele stike okoliščine na strani nasprotne udeleženke in da je treba zaradi varstva koristi otroka zagotoviti redne stike otroka s predlagateljem. Izvedenka je posebej izpostavila, da bi nasprotna udeleženka dodatno pridobila naklonjenost pri otroku, če bi omogočala stike, ker bi ji bil otrok za to hvaležen.

27.Iz mnenj izvedenke in CSD izhaja, da želi nasprotna udeleženka predlagatelja povsem razvrednotiti in mu pripisati krivdo za neuspele stike, kar kažejo tudi pritožbene navedbe; da je predlagatelj na stiku z otrokom le nekaj minut na teden, čeprav bi stik lahko trajal pet ur, da predlagatelj ne izvede celotnega obsega petkovega stikovanja, da predlagatelj ni izrazil želje po nadomestnem stikovanju, ipd. Ob tem ni moč spregledati pojasnil izvedenke, da tudi če bi bil predlagatelj profesor pedagogike ali izkušen starš, skoraj ni možnosti, da bi otroka pridobil za daljši stik,25 ker se je otrok podredil potrebam nasprotne udeleženke in prevzel odgovornost, da s svojimi izjavami regulira izvajanje stikov in se na ta način odreče prijetnim skupnim aktivnostim s predlagateljem. Iz teh razlogov je prepričljiva ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razumljivi razlogi predlagatelja, zaradi katerih ni izkoristil možnosti za nadomestne stike, kot so določeni z začasno odredbo, ker ne želi otroka čustveno obremenjevati, kar kot zrelo in pozitivno ravnanje v odnosu do otroka ocenjuje tudi izvedenka.

Glede na navedena dejstva je prepričljiva ugotovitev sodišča prve stopnje, da otrok ni sposoben razumeti pomena in posledic izražene volje, zato ni moč upoštevati izraženega mnenja otroka, kot to izpostavlja nasprotna udeleženka v pritožbi. Prvič iz razloga, ker otrok ni sposoben izraziti prave volje in drugič, ker je izražena volja v nasprotju z njegovimi koristmi. Nenazadnje je izvedenka na zaslišanju pojasnila, da "ima otrokova želja svojo moč, vendar v takem primeru, ko je otrok indoktriniran, ne more biti upoštevana."²⁶ Razgovore z otrokom sta opravila CSD in izvedenka, zato ni bilo potrebe, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, da bi razgovor opravilo še sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je razširilo stike in jih določilo drugače, kot je predlagal predlagatelj v predlogu, ker je na podlagi strokovnih ugotovitev CSD in izvedenke prepričljivo ugotovilo, da bodo na ta način določeni stiki ohranili in okrepili čustveno navezanost in povezanost med otrokom in predlagateljem. Določitev režima stikov je v domeni sodišča, s tem, da je sodišče prve stopnje določilo stike, kot jih je predlagala izvedenka v izvedenskem mnenju. Izvedenka je pojasnila, da stiki enkrat tedensko omogočajo kontinuiteto in da je petek glede na starost otroka in šolske obveznosti primeren termin.²⁷ Izvedenka je na naroku sicer pojasnila²⁸ - hipotetično - da bi lahko zadoščali stiki tudi dva dni v mesecu, da ne bi prišlo do premočnega odpora pri nasprotni udeleženki, zaradi pretiranega strahu pred izgubo otroka, glede na predlog predlagatelja, da se mu otrok predodeli v varstvo in vzgojo. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, da se mu otrok dodeli v varstvo in vzgojo, take nevarnosti ni več, posebej, če bo nasprotna udeleženka ponotranjila, kot ugotavlja izvedenka, da bo otrok srečen, če bo nasprotna udeleženka dogovorno pristala na njegove stike s predlagateljem. Okoliščine konkretnega primera - torej ravnanja nasprotne udeleženke skozi prizmo varstva koristi otroka, terjajo, da ima predlagatelj stike z otrokom vsak petek, po treh mesecih od izdaje izpodbijanega sklepa pa tudi vsak drug vikend od petka do sobote. Šele realizacija teh stikov bo lahko predpostavka za drugačen režim stikov, za katerega se zavzema nasprotna udeleženka in ki je običajen ob razpadu življenjske skupnosti staršev, ko stiki otroka z nerezidenčnim staršem potekajo vsak drug vikend.

Pritožba navaja, da je predlagatelj predlagal stike en dan med božičnimi in velikonočnimi prazniki, sodišče prve stopnje pa jih je razširilo na vse praznike in medletne šolske počitnice, in sicer en dan med prazniki in dva dneva med šolskimi počitnicami, spregleda pa, da je izvedenka dala podoben predlog in kar je odločilno, tak režim stikov je v korist otroka. Ker je treba zaradi koristi otroka zagotoviti redno in kontinuirano izvajanje stikov otroka s predlagateljem, zaradi že opisanih nedopustnih ravnanj nasprotne udeleženke, so to utemeljeni razlogi, zaradi katerih je treba "razdrobiti celoto in niz teh praznikov in počitnic", čemur nasprotna udeleženka neutemeljeno nasprotuje v pritožbi.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da bo prevzem otroka v času šolskih počitnic pred E.²⁹, enako je to mesto predaje določilo že z začasno odredbo z dne 25. 4. 2024. Pritožba v tem delu ne navede utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nepravilna in ne bi bila v korist otroka. S tem, ko bo morala nasprotna udeleženka pripeljati otroka pred E., se bo zagotovilo, da bo vloga nasprotne udeleženke pri predaji otroka na stik aktivnejša, kar bo dodatno sporočilo otroku, da nasprotna udeleženka stike otroka s predlagateljem podpira. Enako velja glede odločitve, da mora nasprotna udeleženka prevzeti otroka ob sobotah na domu predlagatelja. Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe še dodaja, da so stroški teh prevozov del preživninskih potreb otroka - kritje preživninskih potreb otroka pa se porazdeli med udeleženca glede na njune materialne zmožnosti. Če finančno kritje otrokovih potreb ni ustrezno porazdeljeno med udeleženca, bo morala nasprotna udeleženka sodno varstvo uveljaviti z ustreznim predlogom.

Pritožba (pa) utemeljeno opozarja, da je umanjkala odločitev stikovanja nasprotne udeleženke z otrokom v času poletnih počitnic. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da nasprotna udeleženka preživi dopust z otrokom v strnjenem obsegu štirinajstih dni v juliju ali avgustu, v terminu po predhodnem dogovoru med staršema in v tem času stiki otroka s predlagateljem ne potekajo.

Glede odločitve o stroških postopka

O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1 - enako določa 101. člen ZNP-1, ki se nanaša na postopke za varstvo koristi otroka). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da vsak udeleženec krije polovico stroškov izvedenke, pri tem pa upoštevalo, da je bila izvedbo dokaza z izvedenko nujno potrebna, da se ugotovijo relevantna dejstva glede stikov otroka s predlagateljem, da se je postopek vodil v interesu obeh udeležencev in v zvezi z varstvom koristi njunega otroka. Nasprotna udeleženka v pritožbi tudi ne navede utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi se morali stroški izvedenke kriti iz proračuna, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.