Jedro

Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preklicalo dodatni sklep o dedovanju D 304/2019 z dne 19. 6. 2014 in ga na podlagi 173. člena Zakona o dedovanju (ZD) nadomestilo z naslednjim sklepom, po katerem se predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 3. 3. 2014 za več nepremičnin, razvidnih iz izreka, zavrže (I. točka izreka). Poleg tega je ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pokojnem še nepremičnine z ID znaki 001, 002 in 003, vse do 1/44, da sta se dedinji prvega dednega reda A. A. in B. A. odpovedali dedovanju navedenih nepremičnin ter da naknadno najdeno premoženje predstavlja nepremičnine, ki spadajo v Agrarno skupnost X, zapustnik pa je bil član te agrarne skupnosti, zaradi česar se nepremičnine 004, 002 in 003 na podlagi 51. člena Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS) izročijo Občini Y, na katero se zemljiški knjigi po pravnomočnosti tega sklepa odredi vknjižba lastninske pravice pri navedenih nepremičninah (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka tega sklepa je Republika Slovenija vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja, da je sodišče uporabilo napačno pravno podlago. Glede na dejansko stanje zadeve bi namesto določbe 51. člena ZAgrS moralo uporabiti določbo drugega odstavka 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in naknadno najdeno premoženje po zapustniku izročiti pritožnici. ZAgrS je začel veljati 17. 10. 2015 in ga sodišče ne bi smelo uporabiti za nazaj. Z izpodbijanim sklepom je bil namreč saniran sklep z dne 19. 6. 2014, ki je bil izdan pred veljavnostjo ZAgrS. Sodišču očita tudi neustrezno obrazložitev odločitve in s tem absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da nepremičnine z ID znaki 001, 002 in 003, vse v deležu do 1/44, izroči njej, oziroma naj se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica ima prav, ko opozarja, da je izpodbijana odločitev v II. točki izreka sklepa obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD), saj ni obrazložena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti njeno pravilnost in zakonitost. 5. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, zakaj šteje, da tri nepremičnine, katerih solastnik je bil zapustnik, predstavljajo po njem naknadno najdeno premoženje, ki spada v Agrarno skupnost X, in zakaj je za dedovanje tega premoženja treba uporabiti določbe ZAgrS. Pojasnilo je le, imata pravico do dedovanja naknadno najdenega premoženja po zapustniku dedinji prvega dednega reda A. A. in B. A., ki pa sta se dedovanju tega premoženja odpovedali, zaradi česar gre za zapuščino brez dedičev, ki se na podlagi 51. člena ZAgrS izroči Občini Y. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, takšna obrazložitev ni le pomanjkljiva, temveč tudi notranje neskladna, saj se namesto ene od nepremičnin, ki naj bi predstavljale naknadno najdeno premoženje po zapustniku (ID znak 001), pri izročitvi Občini Y omenja druga nepremičnina (004), poleg tega pa se nepremičnine, ne glede na zapustnikov zgolj solastninski delež na njih, Občini Y izročajo v celoti.

6. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali in zakaj nepremičnine, ki so omenjene v II. točki izreka sklepa, predstavljajo naknadno najdeno premoženje po zapustniku C. A., rojenem ... (prvi odstavek 221. člena ZD). Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oziroma njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati (po postopku, določenem v 2. do 7. členu ZPVAS), nato pa so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oziroma njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, ki so ji bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki niso uveljavljali vračila lastninske pravice v celoti, so ostale oziroma postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (peti odstavek 8. člena ZPVAS).1

7. Ni torej pomembno le članstvo zapustnika oziroma njegovega pravnega naslednika v agrarni skupnosti, pač pa je treba vračanje premoženja v naravi tudi uveljavljati v posebnem upravnem postopku (glej 9. člen in četrti odstavek 8. člena ZPVAS). Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja. Predpogoj za izvedbo dodatnega dedovanja je namreč obstoj naknadno najdenega premoženja – to je vrnitev premoženja oziroma premoženjskih pravic pokojnemu imetniku (glej drugi odstavek 8. člena ZPVAS).

8. Zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek je po oceni pritožbenega sodišča nujna, ker kršitve postopka glede na njeno naravo in vrsto postopka sámo ne more odpraviti, obenem pa ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobeden od udeležencev zapuščinskega postopka ne bo utrpel hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD). V nadaljevanju zapuščinskega postopka bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti vprašanje, s katerim se doslej še ni ukvarjalo (ali so pravni nasledniki zapustnika2 sploh uveljavljali vračilo solastninske pravice na spornih nepremičninah3), kar bo bistveno lažje potekalo pred sodiščem prve stopnje, kjer bodo udeleženci postopka tudi imeli možnost podati dodatne navedbe in dokazne predloge. Dopolnitev postopka na prvi stopnji bo bolj ekonomična, poleg tega pa tudi ne bo posegla v pravico udeležencev do izjave in njihovo pravico do pritožbe.

1 Glej sklep VSL I Cp 91/2018 z dne 23. 5. 2018 in sklep VSK I Cp 752/2015 z dne 9. 12. 2015. 2 Teh je bilo vmes več – glej 2. stran red. št. 11 in red. št. 36. 3 To bi moralo biti razvidno iz morebitnih upravnih odločb, s katerimi so bile sporne nepremičnine vrnjene (drugim) članom iste agrarne skupnosti oziroma njihovim pravnim naslednikom (primerjaj sklep VSL I Cp 91/2018 z dne 23. 5. 2018 v 6. točki obrazložitve). Če pravni nasledniki zapustnika niso uveljavljali vračila solastninske pravice na spornih nepremičninah, so postali solastninski deleži spornih nepremičnin last občine, na območju katere ležijo (glej peti odstavek 8. člena ZPVAS), in sicer že s pravnomočnostjo odločbe upravnega organa o vračilu premoženja po določbah ZPVAS (primerjaj 12. člen ZPVAS). V tem primeru o (dodatnem) dedovanju solastniških deležev na spornih nepremičninah sodišču prve stopnje sploh ne bo treba odločati.