Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Up 1416/2002

ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.1416.2002 Upravni oddelek

upravičenci do denacionalizacije vračanje nacionaliziranih zemljišč
Vrhovno sodišče
2. april 2003
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če je imetnica pravice uživanja nacionaliziranega nezazidanega stavbnega zemljišča (39. člen ZNNZ) to pravico s pravnim poslom prenesla na tretjo osebo in se hkrati odrekla svoji pravici do gradnje na nacionaliziranem zemljišču (40. člen ZNNZ), je bila s tem pravnim poslom ta pravica konzumirana in zato ni podlage za denacionalizacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1012/2001-9 z dne 25.9.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8.5.2001, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote P. z dne 23.1.2001. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil tožničino zahtevo za vrnitev podržavljenih zemljišč parc. št. 305/1 in 305/7 k.o. S.P., ki sta bili last pravne prednice tožnice. Po presoji prvostopnega sodišča je tožena stranka na podlagi nesporne ugotovitve, da so bila obravnavana zemljišča pravni prednici tožnice podržavljena na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju ZNNZ), kar je bilo ugotovljeno z odločbo ObLO P. z dne 19.11.1959, da je pravna prednica tožnica na teh zemljiščih obdržala pravico uporabe, s katero pa je razpolagala s pravnim poslom (kar je ugotovil ObLO P. z odločbo z dne 19.9.1961, ko je dodelil parc. št. 305/7 A.Š. za gradnjo stanovanjske hiše, ki je bila tedaj že zgrajena in je bila odškodnina za parcelo v višini 60.000 din prejšnji lastnici že plačana; za parcelo 305/1 k.o. S.P. pa je bilo to ugotovljeno z odločbo ObLO P. z dne 12.11.1962, ko je bila ta parcela dodeljena v uporabo M. in J.G.), odločila pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrnila. Ker je prejšnja lastnica s pravico uporabe na nacionaliziranih parcelah razpolagala, tudi po presoji prvostopnega sodišča niso podani pogoji za denacionalizacijo teh parcel, pri čemer se to sodišče sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002. Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Meni, da v ZNNZ ni podlage za stališče, da naj bi lastnik gradbenega zemljišča, ki je bilo nacionalizirano, dobil pravico uporabe in s to pravico razpolagal v pravnem prometu, kot tudi ne drži stališče, da naj bi prejšnji lastnik nacionaliziranega zemljišča to pravico po nacionalizaciji obdržal. ZNNZ je namreč to pravico uredil kot svojevrstno stvarno pravico v 40. členu. V obravnavanem primeru prejšnji lastnici z odločbo Občinskega ljudskega odbora ni bila dodeljena pravica uporabe v smislu 40. in v povezavi z 38. ter 39. členom ZNNZ, ker prejšnja lastnica za to pravico ni zaprosila.

Odločbi ObLO P., na katero se sklicuje prvostopno sodišče, ugotavljata le, da je prejšnja lastnica lahko drugemu proti določeni odškodnini prepustila le uživanje nacionaliziranega gradbenega zemljišča, kar je v svoji izjavi, ki jo je podala pri Okrajnem sodišču v Splitu, prejšnja lastnica tudi izrecno navedla. Ker torej prejšnja lastnica pravice uporabe ni imela, ji tudi ni mogla biti odvzeta in prav tako z njo ni mogla razpolagati. Tožnica meni, da gre pravica do denacionalizacije tudi tistemu, ki bi imel pravico zahtevati, da se mu da nacionalizirana gradbena parcela v uporabo, pa tega ne stori, in se torej tej pravici odpove ter po odločbi ObLO izroči to parcelo v posest občini ali komu drugemu po 1. odstavku 38. člena ZNNZ. Tudi denarni znesek, ki ga je ob odstopu te pravice prejšnja lastnica pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe, je odškodnina za odstop uživanja teh parcel po 1. odstavku 39. člena ZNNZ, ne pa odškodnina za prejšnjo lastninsko pravico. S prenosom pravice uživanja in odstopom pravice do gradnje torej ni izgubljena pravica do odškodnine za nacionalizacijo po ZNNZ oziroma pravica do denacionalizacije obravnavanih parcel. Navaja tudi, da so bile takrat dane odškodnine izredno majhne, ker je cena zemljišč po nacionalizaciji zelo padla in je prejšnja lastnica za 1000 m2 veliko gradbeno parcelo prejela le okoli 1500 DEM. Ta odškodnina pa še zdaleč ni presegla 30% sedanje vrednosti teh parcel, zato so po mnenju tožnice izpolnjeni vsi pogoji za denacionalizacijo predmetnih parcel. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke ter ji vrne zadevo v ponovno odločanje, ali podrejeno, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je podana podlaga za vračanje nacionaliziranih zemljišč v obliki odškodnine v obveznicah SOD, pri čemer tožnica trdi, da je njena pravna prednica s pravnim poslom na tretje osebe odplačno prenesla le pravico uživanja na prej nesporno nacionaliziranih zemljiščih, da pa ji pripada odškodnina za nacionalizirano lastninsko pravico.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen) se vrača premoženje, ki je bilo prejšnjim lastnikom podržavljeno (zasebno premoženje, ki je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, dužbeno ali zadružno lastnino, 2. odstavek 8. člena ZDen) na način iz 3., 4. oziroma 5. člena ZDen.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji, predpisani z ZDen, za vračilo nacionaliziranih zemljišč v naravi oziroma v obliki odškodnine. Tožnica je namreč s pravico do uživanja, ki jo je ob nacionalizaciji namesto lastninske pravice pridobila na teh zemljiščih, dokler jih ne bi oddala za gradnjo občini oziroma tretji osebi (39. člen ZNNZ), odplačno razpolagala in se hkrati odrekla svoji predpravici do gradnje na teh zemljiščih (40. člen ZNNZ), kar priznava tudi sama. S tem, ko je pravico uživanja in pravico uporabe odplačno prenesla na tretjo osebo, je bila ta pravica že konzumirana in ponovno vzpostavljenje prejšnjega stanja ni več mogoče. Zato tudi ni podlage za denacionalizacijo, saj se po 31. členu ZDen prejšnjemu lastniku ponovno vzpostavi lastninska pravica le na zemljiščih, na katerih ima ob vračanju pravico uporabe, po 32. členu ZDen pa le tisto zemljišče, ki mu je bilo odvzeto iz posesti z aktom državnega organa, ne pa tudi tisto, glede katerega je s pravnim poslom odplačno prenesel pravico uživanja oziroma pravico uporabe. Takšno stališče izhaja tudi iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije (na primer, I-U-130/01 z dne 23.5.2002, Up 330/01 z dne 7.11.2002).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ker je ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano prvostopno sodbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia