Jedro

Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo stransko intervencijo I.R. na strani tožene stranke. Ugotovilo je, da v zadevi ni izkazan njegov pravni interes za udeležbo v postopku. Njegov pravni položaj se namreč ne glede na izid te pravde ne bo spremenil oziroma poslabšal. Proti taki odločitvi se pritožuje intervenient po pooblaščencu. S stališčem prvostopenjskega sodišča o odsotnosti njegovega pravnega interesa v tem postopku se ne strinja. Tožeča stranka namreč v pravdi toži na ugotovitev, da je lastnica parcele št. 1101/1 k.o. Z., pritožnik pa je lastninsko pravico na delu tega zemljišča pridobil na podlagi priposestvovanja že prej, le da pravice nima vknjižene v zemljiški knjigi. Svojo pravico je zato uveljavljal v stečajnem postopku zoper zemljiškoknjižnega tožnika H. v stečaju, na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega sodišča pa je vložil tudi ustrezno tožbo, pri čemer se zadeva vodi pod opr. št. P 1. Zato ima prav interes na ugotovitev, da tožeča stranka ni postala lastnica spornega dela zemljišča na podlagi Zakona o zadrugah, ker je bil takrat lastnik tega dela zemljišča že on. Če mu sodišče preko stranske intervencije ne bo dopustilo dokazovanja, da tožeča stranka ni lastnik zemljišča, mu bo onemogočilo varstvo njegove lastninske pravice. V primeru, da bo sodišče intervencijo dopustilo, pa bo pritožnik z argumenti, s katerimi tožena stranka ne razpolaga, izkazal, da tožeča stranka ni lastnica tega zemljišča in zatem v pravdnem postopku, ki ga je že sprožil, dosegel izdajo deklaratorne sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika, tako da se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo. Če bo sodišče intervencijo zavrnilo, bo moral tožnik tožbo vložiti zoper stečajnega dolžnika, zatem pa, če bo tožeča stranka v pravdi uspela, še zoper njo.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da sodba v uvodoma navedeni pravdni zadevi ne glede na to, ali bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali bo zavrnjen, ne bo vplivala na pravni položaj intervenienta, je pravilno. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugotovitev, da je lastnica določenih nepremičnin, med drugim tudi nepremičnine, glede katere zatrjuje svojo lastninsko pravico intervenient. Možnosti za uspeh intervenienta v drugi pravdi, v kateri on sam zatrjuje pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in na katero se sklicuje v pritožbi, so enake, ne glede na to, katera od pravdnih strank bo v predmetnem postopku uspela, kar je povsem pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče. Pritožnikov pravni interes ni v tem, da bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranka zavrnjen, temveč, da bi v pravdi za ugotovitev lastninske pravice, ki teče pod drugo opravilno številko proti isti toženi stranki, uspel on sam. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožena stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, je bila predlagana stranska intervencija pravilno zavrnjena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 365. člena ZPP).