Jedro

V obrazložitvi odločbe je naveden datum ugotovljenih kršitev, izrečene sankcije, pravna podlaga za izrek sankcij, naveden pa je tudi kršitelj, zato je neutemeljen ugovor, da odločba ni ustrezno obrazložena.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnice za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je občinska uprava Občine Ormož preklicala soglasje za obratovanje gostinskega obrata (kmetije) tožnice v podaljšanem obratovalnem času, ki je bilo tožnici dano dne 23. 3. 2009 pod točko II/2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica podala vlogo za izdajo soglasja za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem času, ki ji je bilo ugodeno dne 23. 3. 2009. Po 19. členu Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12/06; v nadaljevanju: Pravilnik) lahko občinska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo uradne osebe, pristojne za nadzor nad izvajanjem določb Pravilnika, prekliče soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času: v primeru uradno ugotovljenih kršitev javnega reda in miru več kot trikrat v obdobju veljavnosti podaljšanega obratovalnega časa ali v primeru uradno ugotovljene kršitve obratovalnega časa.

V teh primerih je odvzeta možnost pridobitve soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času za šest mesecev, ki se šteje od dneva preklica izdanega soglasja v podaljšanem obratovalnem času. Kot pojasnjuje občinski upravni organ, je bilo v ugotovitvenem postopku ugotovljeno, da so sosedje tožnice dne 10. 8. 2009 podali pritožbo zaradi podaljšanega obratovalnega časa, dne 26. 8. 2009 pa je šest sosedov, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega lokala, vložilo zahtevo po skrajšanju obratovalnega časa. Na osnovi navedenega je občinska uprava od Policijske uprave Ormož dne 31. 8. 2009 prejela podatke o opravljenih intervencijah v gostinskem obratu tožnice, iz katerih je razvidno, da so morali policisti zaradi prijav kršitve javnega reda in miru v gostinskem lokalu v letu 2009 večkrat intervenirati. Zaradi prijav o motenju nočnega počitka sosedov so tako intervenirali v petih primerih, v obdobju od 1. 8. 2009 do 15. 8. 2009 pa so policisti v lokalu intervenirali enajstkrat. Omenjene kršitve so bile v večini primerov zaznane ob vikendih, od petka do nedelje, ko ima lokal podaljšan obratovalni čas. Glede na navedeno je po mnenju občinskega upravnega organa po 1. alineji 19. člena Pravilnika podana podlaga za odvzem soglasja.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo župana Občine Ormož št. 321-00023/09 4 18 z dne 29. 9. 2009 kot neutemeljena zavrnjena. Po mnenju pritožbenega organa je izpodbijana odločitev pravilna. Kot navaja drugostopni organ, je od Policijske postaje Ormož dne 28. 9. 2009 pridobil podatke o uradno ugotovljenih kršitvah javnega reda in miru v gostinskem lokalu tožnice in ugotovil, da so v obdobju veljavnosti podaljšanega obratovalnega časa, to je od 23. 3. 2009 do 1. 9. 2009, bile v lokalu uradno ugotovljene naslednje kršitve in izvedene naslednje intervencije: dne 16. 4. 2009 je bil izdan plačilni nalog najemnici zaradi kršitve točke 2 člena 8 Zakona o javnem redu in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006; v nadaljevanju: ZJRM-1), dne 9. 8. 2009 je bila lastnica opozorjena zaradi kršitve po točki 1 člena 8 ZJRM-1, dne 14. 8. 2009 je bila lastnica opozorjena po točki 1 člena 8 ZJRM-1, dne 29. 8. 2009 pa je bil natakarici zaradi kršitve točke 1 člena 8 ZJRM-1 v gostinskem lokalu izdan poseben plačilni nalog.

Ker so bile v času podaljšanega obratovalnega časa ugotovljene kršitve javnega reda in miru več kot trikrat, je prvostopni organ po mnenju župana ravnal pravilno, ko je dano soglasje po uradni dolžnosti preklical. V tožbi tožnik izpodbijani odločbi nasprotuje ter navaja, da so v drugostopni odločbi navedene povsem druge kršitve javnega reda in miru, kot jih navaja prvostopni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Drugostopna odločba širi kršitve na dogodke, ki jih prvostopna odločba ne zajema, takšna razširitev domnevnih kršitev pa je po mnenju tožnice nedopustna. Kot navaja tožnica, z očitanimi kršitvami ni bila nikoli seznanjena, niti ji ni znano, kako oziroma na kakšen način naj bi policisti v gostinskem lokalu intervenirali. Po njenem mnenju bi morale biti kršitve v izpodbijani odločbi tudi določneje opredeljene, saj bi morala biti navedena konkretna ravnanja, ki predstavljajo kršitev določb ZJRM-1. Zaradi navedenega izpodbijane odločbe po mnenju tožnice niti ni mogoče preizkusiti. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano na drugi stopnji, odpravi.

V odgovoru na tožbo toženka ponavlja razloge za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi obeh odločb ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta izpodbijana odločba ter odločba, izdana v pritožbenem postopku, pravilni in na zakonu utemeljeni, oba upravna organa pa sta za svojo odločitev navedla pravilne razloge, na katere se sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče še dodaja: V obravnavani zadevi je predmet izpodbijana prvostopna odločitev, katere obrazložitev podrobneje dopolnjuje odločba, izdana v pritožbenem postopku. Iz podatkov upravnega spisa namreč izhaja, da je bil v pritožbenem postopku dokazni postopek dopolnjen. Pritožbeni organ si je po uradni dolžnosti in na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami) od Policijske postaje Ormož pridobil podrobnejši seznam kršitev javnega reda in miru, ki so bile uradno ugotovljene v gostinskem lokalu tožnice v obdobju veljavnosti podaljšanega obratovalnega časa. Ugotovitve drugostopnega organa, pridobljene v skladu z zakonom, po presoji sodišča le potrjujejo pravilnost izpodbijane prvostopne odločitve. Iz dopisa Policijske uprave Ormož št. 092-17/2009/3 (3F698-15) z dne 23. 9. 2009 namreč jasno izhaja, da so po uradnih podatkih policijske uprave policisti v prostorih gostinskega lokala tožnice v času veljavnosti soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času zaradi kršitev javnega reda in miru intervenirali vsaj štirikrat, kar je po določbi 1. alineje 19. člena občinskega Pravilnika pogoj za odvzem izdanega soglasja. Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tožbene očitke o nedovoljeni razširitvi ugotovljenih kršitev javnega reda in miru v obrazložitvi odločbe, izdane v pritožbenem postopku.

Neutemeljen pa je tudi ugovor o ne zadosti določnem opisu ugotovljenih kršitev javnega reda in miru v obrazložitvi odločb. Opis vsebuje datum ugotovljene kršitve, izrečeno sankcijo, pravno podlago za izrek sankcije ter naziv kršitelja, kar predstavlja po presoji sodišča zadostno osnovo za preklic danega soglasja.

Na pravilnost izpodbijane odločitve pa tudi ne more imeti vpliva splošen ugovor tožnice, da z ugotovljenimi kršitvami javnega reda in miru kot lastnica gostinskega lokala ni bila seznanjena.

Glede na ugotovljeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba pa je po presoji sodišča tudi pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.