Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonodajna možnost 105. a člena ZS je usmerjena v zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku, ki je ustavno varovana kategorija. Že na zakonodaji ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po siceršnjih pravilih na drugi strani v korist prve.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik od toženke zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. Pravdni postopek se je po pravilih o krajevni pristojnosti v odškodninskih sporih sprva vodil pri Okrajnem sodišču v Kopru. Na podlagi odločbe predsednice Višjega sodišča v Kopru Su 010400/2014-49 z dne 21. 1. 2014 je bil po določbi 105. a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) med ostalimi spisi tudi konkretni prenesen na Okrajno sodišče v Ajdovščini. Slednje je manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Kopru.
2. Okrajno sodišče v Ajdovščini je že razpisalo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo v tej zadevi, tožnik pa je na to sodišče tudi že vložil prvo pripravljalno vlogo. Nato pa je tožnikova pooblaščenka vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (nazaj na Okrajno sodišče v Kopru), češ da ima tožnik tam stalno prebivališče, kar velja tudi za vse predlagane priče. Meni, da bi bil tak prenos skladen z načelom ekonomičnosti, saj zagotavlja večjo smotrnost postopka in manjše stroške.
3. Tožena stranka predlogu nasprotuje in meni, da je realno pričakovanje, da se bo pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini zadeva, ki se je že pričela obravnavati, končala prej, kot če bi jo obravnavalo Okrajno sodišče v Kopru.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek (hitreje in z manjšimi stroški), ali če so za to drugi tehtni razlogi.
6. Tožnik v predlogu zgolj prepisuje zakonsko dikcijo in na abstraktni ravni zatrjuje smotrnost delegacije nazaj na Okrajno sodišče v Kopru. Zakonodajna možnost 105. a člena ZS je usmerjena v zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku, ki je ustavno varovana kategorija. Že na zakonodaji ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po siceršnjih pravilih na drugi strani v korist prve. Zato predlog, ki ne konkretizira okoliščin, ki bi tožniku (ali predlagani priči) bistveno oteževale udeležbo v sodnem postopku izven kraja njunega prebivališča, ni utemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.