Jedro

Izpodbijani sklep je procesne narave in za njegovo pravilnost je pomembno zgolj ali je prenehal razlog za prekinitev postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Pristojnost za odločanje v tej zadevi je bila prenesena iz Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Celju na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024.

2.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo izvršilni postopek, prekinjen 18. 10. 2022. Ugotovilo je, da je na predlog upnika zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine in 3. 10. 2022 izdalo sklep o izvršbi. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Ker zanj ni plačal sodne takse, ga je pozvalo k plačilu s plačilnim nalogom z dne 11. 10. 2022, ki mu je bil vročen 14. 10. 2022. Nad dolžnikom je bil 18. 10. 2022 začet stečajni postopek. Sodišče je izdalo sklep o preizkusu terjatev 29. 8. 2023.

3.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je upnik pravočasno prijavil terjatev v stečajni postopek nad dolžnikom. S sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 29. 8. 2023 je sodišče odločilo, da je prijavljena terjatev upnika v celoti priznana. S pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev z dne 29. 8. 2023 (pravnomočnim 14. 9. 2023) je terjatev upnika postala dokončno priznana, kakršenkoli pravni in dejanski interes za vodenje bodisi izvršilnega bodisi pravdnega postopka je prenehal. Stečajni dolžnik na dan začetka stečajnega postopka ni imel denarnih sredstev, na katera bi lahko upnik sedel in pridobil ločitveno pravico, zato bi moralo sodišče izvršilni postopek ne prekiniti, temveč ustaviti. Terjatev upnika bo poplačana skladno s pravili o razdelitvi stečajne mase, zato je potrebno izvršilni postopek v v vsakem primeru ustaviti.

4.Upnik ni odgovoril na pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno ni sporno, da je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in da se je v nadaljevanju nad dolžnikom 18. 10. 2022 začel stečajni postopek, da je sodišče ugotovilo prekinitev postopka po samem zakonu s sklepom z dne 9. 11. 2022 in da je pristojno (stečajno) sodišče izdalo sklep o preizkusu terjatev 29. 8. 2023. Torej sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni postal pravnomočen in ni bil poslan v izvrševanje. Zato niso bili opravljeni rubeži premoženja dolžnika in upnik ni mogel pridobiti ločitvene pravice.

7.Držijo sicer pritožbene navedbe, da mora upnik prijaviti terjatev v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika v zakonskem roku, da lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu, kar določa načelo koncentracije, da je upnik pravočasno prijavil svojo terjatev v stečajni postopek nad dolžnikom, da je bila ta v celoti priznana, da je s tem prenehal pravni interes upnika za vodenje bodisi izvršilnega bodisi pravdnega postopka ter da bo terjatev upnika poplačana skladno s pravili o razdelitvi stečajne mase. Vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je nadaljevalo prekinjeni postopek. Izpodbijani sklep je procesne narave in za njegovo pravilnost je pomembno zgolj ali je prenehal razlog za prekinitev postopka.

8.Ob nespornih dejanskih ugotovitvah se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na splošni prvi odstavek 208. člena ZPP. Ta določa, da postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Vročitev sklepa o nadaljevanju postopka je pravilno štelo kot povabilo sodišča. Pravilno se je oprlo tudi na specialni drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka iz prvega odstavka tega člena zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Po obeh zakonskih podlagah je odločilo pravilno. Ali bo sodišče prve stopnje izdalo še sklep o ustavitvi postopka po 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ali zavrglo tožbo (predlog) zaradi prenehanja pravne koristi po ZPP ter kaj bo storilo z ugovorom dolžnika je stvar nadaljevanja postopka.

9.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10.Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).