Jedro

Ker je toženka s svojim motilnim dejanjem posegla precej v notranjost ozelenelega dela površine, ki je bila pred motenjem v posesti prve tožnice in drugega tožnika, ni mogoč zaključek, da tožnika nimata ekonomskega interesa za posestno pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v I/1., I/2. in III. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom glede tožbenega zahtevka prve tožnice in drugega tožnika sklenilo, da mora toženka v šestih mesecih na delu zemljišča parc. št. X k.o. D, in sicer v delu, ki se nahaja desno od linije, ki poteka od betonskih stebričkov proti krožišču, gledano v smeri krožišča, ob S. c., vzpostaviti stanje pred posegom 29.9.2008, to je: odkopati in odpeljati material, na mesto, kjer je izkopala in odpeljala humusno zemljo, slednjo vrniti v enaki kvaliteti in količini ter v enaki višini, kot je bilo zemljišče pred posegom 29.9.2008, ter ta del zemljišča zatraviti (I/1. točka izreka sklepa). Nadalje je toženki prepovedalo s takimi in podobnimi dejanji, kot jih je opravila 29.9.2008, v bodoče motiti tožnika v posesti opisanega dela nepremičnine parc. št. X k.o. D. (I/2. točka izreka sklepa). Kar sta zahtevala prva tožnica in drugi tožnik več, pa je zavrnilo (I/3. točka izreka sklepa). V celoti je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tretjega tožnika (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da je toženka dolžna nerazdelno povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 232,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sklepa v zvezi s popravnim sklepom).

Zoper ugodilni del navedenega sklepa se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v ugodilnem delu razveljavi ter v tem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ni asfaltirala zemljišča parc. št. X k.o. D, pač pa zemljišči parc. št. Y in Z k.o. D, ki sta v njeni lasti, tako kot je v njeni lasti tudi sporno zemljišče parc. št. X k.o. D. Nadalje navaja, da tožniki v tožbi niso zatrjevali posesti v obsegu, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje, in sicer, da so sporno nepremičnino uporabljali za dovoz, odvoz, parkiranje, sušenje perila, igro, počitek, druženje in rekreacijo. Navedeno so namreč tožniki zatrjevali šele v vlogi z dne 12.12.2008, s čimer pa so bili po njenem mnenju prekludirani, zato sodišče teh navedb ne bi smelo upoštevati. Sodišču prve stopnje očita, da je v celoti sledilo izjavam tožnikov, čeprav so te v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi, predvsem s fotografijami in z izpovedbo župana toženke. Tako ne razume, kako so se lahko tožniki zadrževali na spornem zemljišču, če je bila tam trava nepokošena. Iz fotografij je jasno razvidno tudi, da se na spornem zemljišču niso nahajala drevesa, paradižniki in solata. Sodišče prve stopnje pa pri tem ni obrazložilo, zakaj ni verjelo izpovedbi župana. Nadalje sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katere so tiste dejavnosti, s katerimi sta tožnika na spornem zemljišču izvrševala posest. Meni, da tudi če sta tožnika na spornem zemljišču izvrševala posest, je bilo to izvrševanje v tako majhnem obsegu, da je njun ekonomski interes tako majhen, da predstavlja oviro za utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišču prve stopnje nadalje očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker ni zaslišalo priče Č. in priče K, ki bi izpovedovali o obsegu posesti in bi s tem prispevali k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Ponovno navaja, da je kot izključna lastnica nepremičnin parc. št. Z, Y in X k.o. D. naročila geodeta, da zaradi potreb parkirišča postavi mejnike. Sodišče prve stopnje pa tudi v zvezi s tem dejstvom ni izvajalo dokazov. Meni, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, saj ni mogoče ugotoviti, ali so asfaltirane površine tam, kjer je bila včasih trava. Zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter tako zmotno zaključilo, da sta imela tožnika pred njenim posegom v posesti asfaltirane površine.

Prva tožnica in drugi tožnik sta na pritožbo odgovorila. Menita, da je pritožba neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlagata njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožuje le toženka, in sicer zoper odločitev v ugodilnem delu (v I/1., I/2. in III. točki izreka sklepa), zato je v preostalem delu (v I/3. in v II. točki izreka) sklep sodišča prve stopnje že pravnomočen in ni predmet preizkusa pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tako preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08).

Sodišče daje varstvo posesti glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (1. odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika – Ur. l. RS, št. 87/02 – SPZ). Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP). Upoštevaje navedena zakonska določila so nerelevantne pritožbene navedbe, da je toženka lastnica sporne nepremičnine parc. št. X k.o. D., na kateri tožniki zatrjujejo njeno motilno dejanje (asfaltiranje), in sosednjih nepremičnin parc. št. Y in Z k.o. D. Prav tako v tej zadevi ni odločilno vprašanje razmejitve med navedenimi nepremičninami oziroma ali je toženka asfaltirala parkirišča tudi na sosednjih nepremičninah parc. št. Y in Z k.o. D. ali zgolj na zatrjevani nepremičnini parc. št. X k.o. D. Zato sodišče prve stopnje glede poteka meje med navedenimi nepremičninami tudi ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka. Glede na navedena zakonska določila in glede na to, da toženka priznava samo asfaltiranje zemljišča, je odločilno le, ali so tožniki pred tem asfaltiranjem oziroma motilnim dejanjem na območju sedaj asfaltiranih parkirišč izvrševali posest. Le v tem primeru so upravičeni do posestnega varstva.

Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da so bili tožniki s trditvami o načinu izvrševanja njihove posesti na spornem zemljišču prekludirani (glej določila 286. člena ZPP). Tožniki v sami tožbi res niso navedli, na kakšen način so izvrševali posest na spornem zemljišču, vendar pa so na poziv sodišča prve stopnje (še pred toženkinim odgovorom na tožbo in prvim narokom za glavno obravnavo) tožbo glede teh navedb pravočasno in ustrezno dopolnili.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta prva tožnica in drugi tožnik kot stanovalca stavbe, ki ji sporno zemljišče pripada kot funkcionalno zemljišče, izvrševala posest na delu spornega zemljišča, in sicer na desni strani linije, ki poteka od betonskih stebričkov proti krožišču, gledano v smeri krožišča (kot je to razvidno iz fotografij z ogleda pod prilogo C2, kot tudi iz drugih fotografij v spisu). Na podlagi skladnih izpovedb tožnikov in priče O. je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sta prva tožnica in drugi tožnik tam izvrševala različne dejavnosti namenjene zabavi in konjičkom tožnikov (iz njihovih izpovedb izhaja, da so se tam družili, sprehajali, igrali z otroci, kosili travo, obrezovali drevesa,...). Pritožba neutemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje o posesti tožnikov, ker naj iz fotografij v spisu ne bi bilo razvidno, da bi se na spornem zemljišču nahajala drevesa in zelenjavni vrt. Fotografije v spisu namreč prikazujejo samo motilno dejanje in stanje po njem, na pa, kako je sporno zemljišče izgledalo pred posegi toženke. Ne glede na to pa fotografije izpovedbe tožnikov o obstoju dreves celo potrjujejo, saj je iz njih razvidno, kako se le ta iz spornega zemljišča odvažajo. Nadalje ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedbi župana toženke, saj je prav na podlagi njegove izpovedbe zaključilo, da tožnika nista imela izključne posesti nad celotnim spornim, sedaj asfaltiranim zemljiščem, pač pa samo desno od že omenjene linije betonskih stebričkov, zato je tožbeni zahtevek tudi delno zavrnilo (glej I. točko izreka izpodbijanega sklepa).

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker naj iz njega ne bi bilo razvidno, ali so asfaltirane površine sedaj tam, kjer je bila včasih trava. Sodišče prve stopnje je namreč jasno obrazložilo, da je bila pred posegom toženke na zemljišču, na katerem sta prva tožnica in drugi tožnik izvrševala posest (torej desno od omenjene linije betonskih stebričkov), trava in zemlja, sedaj pa se tam nahaja asfaltirana površina. Pojasnilo je tudi, da se iz fotografij v spisu (predvsem iz fotografij z ogleda – C2 in fotografij A29 in A30) vidi, da izkop toženke posega precej v notranjost ozelenelega dela površine in ne le makadamskega (na slednjem se je občasno parkiralo že pred posegom, zato tam tožnikom ni nudilo sodnega varstva). Pritožbeno sodišče se, ob vpogledu v navedene fotografije, strinja tudi z omenjenim zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženka s svojim motilnim dejanjem posegla precej v notranjost ozelenelega dela površine, ki je bila pred motenjem v posesti prve tožnice in drugega tožnika, zato se ne more strinjati s pritožbo, da gre le za majhen obseg zemljišča in da zato tožnika nimata ekonomskega interesa za to pravdo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na toženkine dokazne predloge, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka na to kršitev do konca postopka pred sodiščem prve stopnje ni opozorila, zato se nanjo v pritožbi ne more več sklicevati (glej 286. b člen ZPP).

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v I/1., I/2. in III. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.