Jedro

Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.

Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost. B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinja A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom razglasilo za dedinjo zapustnikove zaščitene kmetije njegovo sestro A. A. ki deduje nepremično premoženje, navedeno pod točko I/1 sklepa o dedovanju z dne 25. 5. 2021, in premičnine, navedene v I. točki izpodbijanega sklepa. Predlog pritožnikov za postavitev sodnega izvedenca klinične (nevro)psihologije je zavrnilo (II. točka sklepa). Zemljiški knjigi in pristojnemu upravnemu organu je naročilo, da izvedeta ustrezna dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa (III. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujejo dediči B. B., C. C., D. D. in E. E. (pritožniki), ki uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagajo, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek pred drugim sodnikom. Navajajo, da so 15. 4. 2022 vložili vlogo, v kateri so podali pravna naziranja glede pravilnosti uporabe posameznih predpisov ter navedbe v zvezi z vprašanjem o nepreskrbljenosti A. A. O tem je prvo sodišče v prvem postopku napravilo zaključek brez in izven trditvene ter dokazne podlage. A. A. je v svoji vlogi z dne 22. 9. 2020 navedla, da sta z B. B. po kriterijih iz prvega odstavka 7. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) izenačena. Ni zatrjevala in tudi ne izpovedovala, da ne bi bila preskrbljena. Pritožniki so v vlogi navedli dejstva, ki kažejo na preskrbljenost A. A. To vlogo je sodišče vročilo A. A., ki je nanjo odgovorila z vlogo z dne 26. 5. 2022, ki pa pritožnikom ni bila vročena v odgovor in zanjo do vročitve izpodbijanega sklepa niso vedeli. Namesto razpisa zapuščinske obravnave ali vročitve vloge A. A., so pritožniki prejeli izpodbijani sklep in hkrati z njim zadnjo pripravljalno vlogo A. A. V zapuščinskem postopku je obravnava obligatorna in se opravlja na narokih. V primeru razveljavitve sodne odločbe in vrnitve zadeve v novo sojenje oziroma v nov postopek, gre za nov postopek, za katerega veljajo enaka pravila kot za prvi postopek. To pomeni tudi izvedbo nove glavne obravnave. Prvo sodišče v ponovljenem postopku ni opravilo naroka in je izdalo izpodbijani sklep, za kar ni imelo nobene pravne podlage. Dokazni postopek je dopolnjevalo z izvedenskim mnenjem ter ugotavljalo dejstva, to pa brez neposrednega obravnavanja. S tem je kršilo določbe postopka po 10. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. V prvem postopku glede na podane trditve preskrbljenost A. A. ni bila sporna. Niti v prvem postopku niti v odgovoru na pritožbo ni navedla, da naj bi bila nepreskrbljena. Pritožniki so v svoji vlogi v novem postopku navedli, da naj A. A. predloži ustrezne dokaze, če bo spremenila svoje trditve in zatrjevala nepreskrbljenost ter preživljanje njene družine s kmetijstvom. V vlogi z dne 26. 5. 2022 je A. A. prvič podala trditev, da ni preskrbljena na noben drug način kot s kmetijsko dejavnostjo. Te vloge prvo sodišče pritožnikom ni vročilo v odgovor, izpodbijano odločbo pa je oprlo tudi na to nevročeno vlogo A. A. Opustitev vročitve te vloge predstavlja kršitev pravice pritožnikov do izjavljanja v postopku. Prvo sodišče je to vlogo A. A. povzelo v izpodbijanem sklepu in na njena pravna stališča tudi oprlo svojo odločbo. S tem je storilo kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. Prvo sodišče je naslovilo svojo odločbo kot dopolnitev sklepa o dedovanju in sklep, vendar pa v tem primeru ne gre za dopolnilni sklep. V izpodbijanem sklepu se je prvo sodišče sklicevalo na svoje zaključke iz sklepa o dedovanju z dne 25. 5. 2021. Teh v izpodbijanem sklepu ni ponovilo. Izpodbijana odločba je nova oziroma samostojna odločba, zato bi moralo sodišče v njej obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki so bila podlaga za njegovo odločitev. Prvo sodišče ni zadostilo zahtevanemu standardu obrazloženosti sodnih odločb, zato je storilo kršitev določb postopka tudi po 14. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. V tem pogledu se ni opredelilo do navedb pritožnikov, podanih v ponovljenem postopku. Pritožniki so opozorili tudi na napačno stališče višjega sodišča v zvezi s presojo kriterijev iz tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG. Pojasnili so, da je pomembna presoja obeh alternativnih kriterijev pri obeh dedičih, ki se potegujeta za prevzem zaščitene kmetije. Prvo sodišče je v prvem postopku izven trditvene in dokazne podlage zaključilo, da naj bi bila A. A. nepreskrbljena, na čemer je utemeljilo svojo odločitev. Prvo sodišče bi se moralo opredeliti do argumentacije pritožnikov v zvezi s kriteriji iz tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG, česar ni storilo. Prvo sodišče je napačno uporabilo tudi določbe drugega odstavka 111. člena Zakona o kmetijskih zemljiških (ZKZ). Pojasnili so, da se te določbe na ZDKG ne razširjajo. Prvo sodišče ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga pritožnikov za postavitev sodnega izvedenca klinične (nevro)psihologije. Ta dokazni predlog je bil substanciran in bi moralo prvo sodišče izvesti predlagani dokaz.

3. Dedinja A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep res ne predstavlja dopolnilnega sklepa, saj ne gre za situacijo v pomenu prvega odstavka 325. člena ZPP. Sklep o dedovanju D 52/2020 z dne 25. 5. 2021 je bil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1668/2021 z dne 8. 12. 2021 delno razveljavljen in zadeva v tem obsegu vrnjena prvemu sodišču v nov postopek. Z izpodbijanim sklepom je bilo v razveljavljenem delu ponovno odločeno o zadevi. Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa pa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.

6. V ponovljenem postopku je prvo sodišče angažiralo sodno izvedenko za psihiatrijo ter na podlagi njenega izvedenskega mnenja z dopolnitvijo ugotovilo, da pri A. A. ne izhaja izključitveni razlog iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG. Izvedenka je na pripombe pritožnikov na izvedensko mnenje odgovorila, pri čemer je med drugim pojasnila, da ni imela nobenih dvomov glede svoje ocene (o stanju A. A.), zaradi česar ni bilo razlogov, da bi se opravilo tudi dodatno klinično psihološko izvedenstvo, kar so predlagali pritožniki. Izvedenka je svoje stališče o tem ustrezno utemeljila. Pritožniki na izvedenkina dodatna pojasnila niso imeli nobenih pripomb. Zato ni bilo razlogov, da bi prvo sodišče izvedlo še dokaz z izvedencem klinične (nevro)psihologije in je ta dokazni predlog utemeljeno zavrnilo kot nepotreben. Pritožbena kritika izvedenkinih odgovorov na pripombe pritožnikov na njeno izvedensko mnenje je nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. V prvem postopku je prvo sodišče v okviru zapuščinske obravnave opravilo več narokov. Po delni razveljavitvi sklepa o dedovanju z dne 25. 5. 2021 je prvo sodišče izvedlo še dokaz s postavitvijo sodne izvedenke, v skladu z napotki pritožbenega sodišča. Ker na ugotovitve sodne izvedenke in njena dodatna pojasnila pritožniki niso več imeli nobenih pripomb, v svoji pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2022 pa niso podali nobenih novih navedb (poleg trditev, navedenih že v prvem postopku), prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti še enega naroka, saj za to ni bilo nobenih razlogov. Te ugotovitve ne spremeni niti okoliščina, da je A. A. vložila pripravljalno vlogo z dne 30. 5. 2022, ki je bila pritožnikom vročena skupaj z izpodbijanim sklepom. Prvo sodišče namreč ni upoštevalo te vloge pri izdaji izpodbijanega sklepa, kot je razvidno iz njegove obrazložitve. V njej je sicer povzelo vsebino te vloge, vendar pa teh navedb A. A. v razlogih svojega sklepa ni upoštevalo, saj je glede odločilnih zaključkov le ponovilo razloge, ki jih je navedlo že v razveljavljenem sklepu z dne 25. 5. 2021, ob tem pa na podlagi izvedenega dokaza s sodno izvedenko za psihiatrijo še ugotovilo, da ni podan izločitveni razlog za A. A. iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG. Razlogi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih so sicer dokaj skopi, vendar pa je kljub temu še vedno mogoč pritožbeni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 8., 10., in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen.

8. Za odločitev o prevzemniku zapustnikove zaščitene kmetije je bila odločilna presoja kriterijev iz tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG. Prvo sodišče je ugotovilo, da sta A. A. in B. B. usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti. Glede tega je B. B. predvsem trdil, da je bolje usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti kot A. A., kar pa ni relevantno, saj po tretji alineji prvega odstavka 7. člena ZDKG ni pomembno, kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost. Prvo sodišče je ugotovitev o usposobljenosti A. A. opravljanje kmetijske dejavnosti utemeljilo s tem, da A. A. vse življenje živi in dela na kmetiji (najprej na kmetiji staršev, ki je predmet zapuščine, po poroki pa na moževi kmetiji), kar z vidika drugega odstavka 111. člena ZKZ pomeni, da je glede na svojo starost (nad 30 let) in več kot pet let delovnih izkušenj na kmetiji ustrezno usposobljena za delo na kmetiji. Pritožniki neutemeljeno uveljavljajo napačno uporabo drugega odstavka 111. člena ZKZ, saj je smiselna uporaba te določbe dovoljena tudi v obravnavanem primeru, to pa na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih (kar je pritožbeno sodišče pojasnilo že v razveljavitvenem sklepu z dne 8. 12. 2021).

9. Prvo sodišče je ugotovilo, da je B. B. preskrbljen na drug način (zaposlen je pri ...). Glede presoje kriterijev iz tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG pritožbeno sodišče korigira svoje stališče, pojasnjeno v 7. točki obrazložitve razveljavitvenega sklepa z dne 8. 12. 2021. Strinja se s stališčem pritožnikov, da je za pravilno uporabo tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG potrebna presoja obeh alternativnih kriterijev pri obeh sodedičih, ki se potegujeta za prevzemnika zaščitene kmetije. Zato je bila za A. A. potrebna tudi presoja kriterija, da sodedič „ni kako drugače preskrbljen“ (izven dela na kmetiji oziroma opravljanja kmetijske dejavnosti).

10. Pritožba se na več mestih ukvarja z vprašanjem nepreskrbljenosti A. A. (česar prvo sodišče sploh ni ugotavljalo, ne v prvem, ne v novem postopku), kar pa ni pravno pomembno, saj je z vidika kriterijev iz tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG potrebno ugotoviti (kadar so v posameznem primeru odločilni prav v nadaljevanju navedeni kriteriji, kar velja tudi za to zadevo), ali je sodedič (ki se izloči) preskrbljen na kakšen drug način (izven kmetijske dejavnosti) ter ali drug sodedič iz istega dednega reda ni kako drugače preskrbljen (izven dela na kmetiji oziroma kmetovanja). Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da A. A. ni nepreskrbljena (da tega v prvem postopku ni trdila), brez vsakega pomena.

11. Pritožniki se neutemeljeno sklicujejo na navedbe A. A. v njenih vlogah z dne 23. 9. 2020 in 15. 3. 2021, saj njene navedbe prikazujejo nepopolno oziroma iztrgano iz njihovega konteksta. A. A. je res navedla, da sta z B. B. izenačena po kriterijih iz prvega odstavka 7. člena ZDKG, vendar pa je ob navedbi, da sta oba usposobljena za kmetijsko dejavnost, še izpostavila, da je B. B. preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve (dela) pri ... S tem je smiselno merila na to, da sta sicer oba preskrbljena, ob tem pa sama ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti, za razliko od B. B. Temu kriteriju očitno ni pripisovala odločilnega pomena zato, ker se je v materialnopravnem pogledu oprla na zmotno stališče, da je sorodnica iz bližnjega kolena in ima zato prednost pred B. B. (prva alineja drugega odstavka 7. člena ZDKG).

12. Prvo sodišče je ugotovilo, da A. A. ni kako drugače preskrbljena (nepomembno je, kako so preskrbljeni ostali člani njene družine, med njimi tudi sin), pri čemer je med drugim ponovilo svojo ugotovitev v predhodnem postopku (da je A. A. vse življenje delala na kmetijah - 20. in 21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa - kar pomeni tudi, da nikoli ni bila redno zaposlena). V tem pogledu niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je A. A. spremenila svoje navedbe v postopku oziroma, da v predhodnem postopku ni trdila, da ni kako drugače preskrbljena, da se prvo sodišče ni opredelilo do (ne)preskrbljenosti A. A. ter da A. A. v predhodnem postopku ni trdila, da bi bila nepreskrbljena (slednje, kot že rečeno, ni relevantno). Pritožbeno sodišče v tem pogledu spreminja svoje prvotno stališče, zavzeto v razveljavitvenem sklepu, da A. A. „nikoli ni (ustrezno) zatrjevala, da ni kako drugače preskrbljena“.

13. A. A. je tudi glede tega kriterija že v prvem postopku podala relevantne trditve: da je delala najprej na kmetiji staršev, nato na moževi kmetiji, to pa še sedaj (glede na svoje zmožnosti in starost, ob sodelovanju družinskih članov), pri čemer je delala na kmetijah vse svoje življenje (ob tem je izpovedala, da prejema kmečko pokojnino). Te navedbe so zadoščale za ugotovitev prvega sodišča (tudi) v ponovljenem postopku, da A. A. ni kako drugače preskrbljena (kar pomeni, da je preskrbljena zaradi svojega dela na kmetiji in prejemanja kmečke pokojnine iz naslova tega dela), saj dejstev, ki tudi niso bila sporna (da je A. A. vse življenje delala na kmetijah), že po naravi stvari same in osnovnih pravilih logičnega sklepanja ni mogoče razumeti drugače, kot da je A. A. preskrbljena na račun opravljanja kmetijskih del (ne pa zaradi dela izven kmetijske dejavnosti). Glede na to je pravilna odločitev prvega sodišča, da se na podlagi tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG A. A. določi za prevzemnico zapustnikove zaščitene kmetije, saj je za razliko od A. A., B. B. preskrbljen na drug način (izločitveni kriterij iz tretje alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG).

14. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

15. A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena Zakona o dedovanju).