Jedro

Tožnik je pri Vrhovnem sodišču dne 3. 11. 2008 vložil predlog za dopustitev revizije, to pa ga je odstopilo sodišču prve stopnje, ki ga je prejelo 6. 11. 2008. Tožeča stranka je dne 13. 11. 2008 pri Vrhovnem sodišču vložila dopolnitev predloga za dopustitev revizije, v katerem je navedla, da naj sodišče predlog za dopustitev revizije šteje za revizijo. V skladu s 373. členom ZPP se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Sodišče prve stopnje je to vlogo prejelo 6. 11. 2008, torej po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, zaradi česar je revizija prepozna.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne stroške specializacije v znesku 17.926,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2007 dalje. V presežku nad prisojenim zneskom je zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov specializacije v znesku 17.926,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov postopka toženi stranki. Odločilo je tudi, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je napačno tolmačilo pogodbo, da je tožena stranka, kot specializantka pediatrinja od septembra 1999 dalje samostojno opravljala dela zdravnika specialista, čeprav je opravila specialističen izpit šele leta 2003. To bi pomenilo, da lahko vsak opravlja poklic po končanem izobraževanju, ne glede na to ali bo opravil vse strokovne izpite in z zaključnim izpitom dejansko pridobil strokovni naziv. To stališče je v nasprotju z sodbami Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Ips 33/2002 z dne 18. 2. 2003 in Ips 133/2005 z dne 22. 11. 2005. 4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija je prepozna.

6. V skladu s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007) je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki jo lahko stranke vložijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe.

7. Sodba, zoper katero je vložena revizija, je bila tožeči stranki, oziroma njenemu pooblaščencu vročena 3. 10. 2008. Tožnik je pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije dne 3. 11. 2008 vložil predlog za dopustitev revizije, to pa ga je odstopilo sodišču prve stopnje, ki ga je prejelo 6. 11. 2008. Tožeča stranka je dne 13. 11. 2008 pri Vrhovnem sodišču vložila dopolnitev predloga za dopustitev revizije, v katerem je navedla, da naj sodišče predlog za dopustitev revizije šteje za revizijo.

8. V predmetni zadevi se je postopek na prvi stopnji zaključil 25. 4. 2007. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008) v drugem odstavku 130. člena določa, da se postopek nadaljuje po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPP-D, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Glede na citirano določbo v predmetni zadevi niso bile uporabljive določbe ZPP, uveljavljene s spremembo ZPP-D, ki se nanašajo na dopuščeno revizijo. V skladu s tem je Vrhovno sodišče odstopilo predlog za dopustitev revizije sodišču prve stopnje v obravnavo po določbah 367. - 384. člena ZPP. V skladu s 373. členom ZPP se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Sodišče prve stopnje je to vlogo prejelo 6. 11. 2008, torej po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, zaradi česar je prepozna. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (sedmi odstavek 112. člena ZPP). O očitni pomoti vložnika ne moremo govoriti že zato, ker vložnik niti ni vložil revizije ampak predlog za dopustitev revizije, čeprav v danem primeru, glede na povsem jasne prehodne določbe ZPP-D, za kaj takega sploh ni bilo pravne podlage. Take napake pooblaščenega predstavnika združenja delodajalcev, zaposlenega za zastopanje svojih članov z opravljenim pravniškim državnim izpitom (upravičenega za vlaganje izrednih pravnih sredstev v skladu s 65. členom ZDSS) ne moremo šteti za očitno pomoto. Izven zakonskega roka je bila vložena tudi dopolnitev predloga za dopustitev revizije, ki ga je Vrhovno sodišče prejelo 13. 11. 2008, sodišče prve stopnje pa 18. 11. 2008. 9. Ker je bila revizija vložena prepozno, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbami 377. člena ZPP zavrglo.