Up-300/00

16. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 16. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 23/2000 z dne 20. 6. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniku je leta 1991 prenehalo delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa v disciplinskem postopku. Zoper sklep o izrečenem disciplinskem ukrepu se ni pritožil in še v ustavni pritožbi vztraja pri navedbi, da mu ni bil pravilno vročen. Tudi revizijsko sodišče naj ne bi celovito ocenilo in obrazložilo bistvene okoliščine, pomembne za odločitev: ali je bil poskus vročitve dne 8. 5. 1991 res opravljen v skladu s 144. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SDFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77). Pritožnik ob zatrjevanju, da se mu tistega dne sploh ni poskušalo ničesar vročiti, še navaja, da uradni zaznamek o domnevni odklonitvi sprejema nima vsebine, ki bi jo po Zakonu moral imeti. Ker naj bi ostal prikrajšan za celovito oceno in pravno presojo bistvene okoliščine za odločitev, naj bi mu bila kršena ustavna pravica do enakosti, predvsem pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

2.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.

3.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene sodišča; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja je samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ne izkaže.

5.Določba 22. člena Ustave vključuje tudi pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna (odločba št. Up-118/95 z dne 11. 6. 1998 - OdlUS VII, 227). Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.

Zadošča, da je sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato ni sledilo dokaznim predlogom pritožnika. Sodišče se tudi ni dolžno opredeljevati do tistih strankinih navedb, ki po razumni oceni sodišča za odločitev v sporu niso bistvene.

6.Pritožnik izpodbija revizijsko sodbo. Revizije ni mogoče vložiti zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj bi Vrhovno sodišče s tem poseglo v dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. S tem bi prekoračilo pooblastila, ki jih ima v skladu z namenom revizije kot pravnega sredstva za odpravo kršitev materialnega in procesnega prava.

7.Pritožnik tudi v ustavni pritožbi nasprotuje le dejanskim ugotovitvam: oceni izpovedi zaslišanih prič in pravilnosti uradnega zaznamka o odklonitvi sprejema (pri čemer niti ne pove, v čem naj bi bil ta v nasprotju s 144. členom ZPP77). Glede na ugotovljeno dejansko stanje - da je pritožnik dne 8. 5. 1991 brez zakonitega razloga odklonil sprejem pisnega odpravka sklepa o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja - pa izpodbijana sodba vsebuje oceno in obrazložitev o vseh okoliščinah, ki so bistvene za odločitev.

8.Ker z izpodbijano sodbo človekove pravice in temeljne svoboščine očitno niso bile kršene, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan