Up-179/01

20.11.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z. na seji senata 20. novembra 2001

sklenilo:

Predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje sodbe Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 868/2000 z dne 13. 2. 2001 se zavrne.

Obrazložitev

1.Pritožnika izpodbijata sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da določena parcela ni bila predmet prodajne pogodbe in jima naložilo, da omogočita prenos lastninske pravice na tej parceli na tožnika. Predlagata, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje. Navajata, da bi jima z izvršitvijo izpodbijane sodbe lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

2.Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po določbi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) senat ali Ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Senat Ustavnega sodišča je o predlogu za začasno zadržanje odločil še pred odločitvijo o sprejemu ustavne pritožbe, ker tudi, če bi bili izpolnjeni pogoji za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, pavšalne navedbe pritožnikov ne zadostujejo za sklep, da bi jima z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale težko popravljive škodljive posledice, torej takšne posledice, ki bi jih ob morebitni kasnejši ugoditvi ustavni pritožbi bilo težko popraviti. Zato je predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega akta, zavrnilo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 58. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude

21. 1. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z. na seji senata dne 21. januarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 868/2000 z dne 13. 2. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 273/94 z dne 10.4.2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V pravdnem postopku je bilo ugodeno zahtevku tožnika na ugotovitev, da prodajna pogodba, sklenjena med njim in pritožnikoma (v pravdnem postopku tožencema), ni zajemala določene parcele in da morata zato toženca omogočiti prenos lastninske pravice na tej parceli na tožnika. V ustavni pritožbi pritožnika oporekata odločitvi sodišč in navajata, da je bil zapis v pogodbi, katere vsebino je formulirala nasprotna stranka, jasen in je vseboval tudi sporno parcelo. Menita, da zato ni dopustna ugotovitev sodišč, da stranke niso imele namena sklepati pogodbe tudi glede navedene parcele. Menita, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo in da je zato prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Nepravilna naj bi bila ugotovitev sodišč, da je bila sporna parcela v pogodbo vpisana zgolj pomotoma, sodišči pa naj bi tudi prezrli določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR) o tem, da je nejasne določbe pogodbe, ki je bila pripravljena po eni stranki, treba razlagati v korist druge stranke. Navajata tudi, da pritožbeno sodišče ni odločilo enako kot v ostalih primerih.

Menita, da odločitev sodišč ruši pravno varnost. Opozarjata, da je bila pogodba v celoti zemljiškoknjižno izvedena in da sta plačala ustrezno ceno.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ni naloga in pristojnost Ustavnega sodišča, da preizkuša, ali so dejanske ugotovitve sodišč pravilne in ali so pravna stališča, na katerih temelji izpodbijana sodna odločba, v skladu z zakonom, pač pa zgolj zagotoviti, da sodišča ne bodo sprejela kakšnih pravnih stališč oziroma z razlago dala zakonu takšne vsebine, ki je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Takšnih kršitev pa pritožnika niti ne zatrjujeta. Za presojo pravilnosti dokazne ocene sodišč glede vprašanja, ali so stranke imele namen, da je predmet prodaje tudi sporna parcela, pa Ustavno sodišče, kot je obrazloženo zgoraj, ni pristojno. Očitek pritožnikov o odstopu od sodne prakse, kar bi pod določenimi pogoji lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pa je povsem pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude