Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe pravilno zatrjuje, da je lahko sostorilec kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ tudi tisti, ki ne sodeluje neposredno pri izvršitvi dejanja - spravljanju več oseb čez mejo, ampak po vnaprejšnjem dogovoru opravi prevoz ilegalcev, saj s tem odločilno prispeva k izvršitvi tega kaznivega dejanja. Vendar pa sodišče prve stopnje spregleda, da predstavlja opisano ravnanje obdolženca le objektivni element sostorilstva. Za obstoj sostorilstva v širšem smislu je potreben tudi subjektivni element sostorilca - štetje kaznivega dejanja, pri katerem sodeluje, za svojega. V kolikor subjektivni element sostorilstva ni podan, gre lahko le za kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ v zvezi s členom 27 KZ. Gre tedaj za odločilno dejstvo, o katerem pa sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato jo je bilo potrebno razveljaviti.
Ob reševanju pritožbe obd. R. Š. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obd. R. Š. za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu izreklo kazen sedem mesecev zapora. Po tretjem odstavku
107. člena KZ je odredilo, da obdolženec kazen prestaja v Odprtem oddelku Rogoza, Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor. Na podlagi določbe prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka, in sicer povprečnino v znesku 40.000,00 SIT, ki jih je dolžan plačati v štirih zaporednih mesečnih obrokih, z zapadlostjo prvega obroka v plačilo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.
Proti taki sodbi se je pritožil obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:
Ob reševanju obdolženčeve pritožbe je pritožbeno sodišče preizkusilo prvostopno sodbo najprej po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP). Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o enem izmed odločilnih dejstev, in sicer obstoju subjektivnega elementa sostorilstva.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe pravilno zatrjuje, da je lahko sostorilec kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ tudi tisti, ki ne sodeluje neposredno pri izvršitvi dejanja - spravljanju več oseb čez mejo, ampak po vnaprejšnjem dogovoru opravi prevoz ilegalcev, saj s tem odločilno prispeva k izvršitvi tega kaznivega dejanja. Vendar pa sodišče prve stopnje spregleda, da predstavlja opisano ravnanje obdolženca le objektivni element sostorilstva. Za obstoj sostorilstva v širšem smislu je potreben tudi subjektivni element sostorilca - štetje kaznivega dejanja, pri katerem sodeluje, za svojega. V kolikor subjektivni element sostorilstva ni podan, gre lahko le za kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ v zvezi s členom 27 KZ. Gre tedaj za odločilno dejstvo, o katerem pa sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato jo je bilo potrebno razveljaviti.
Po obrazloženem je torej pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V novem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti in o zadevi vnovič odločilo. Pri tem bo kritično presodilo obširna pritožbena izvajanja obdolženca, saj se pritožbeno sodišče z njimi, zaradi narave ugotovljenih pomanjkljivosti v napadeni sodbi, ni moglo ukvarjati.