Jedro

Če bi za kraj škodne posledice kot navezno okoliščino (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo potrebe po določitvi izjeme po 2. odst. 52. čl. ZPP, ki je utemeljena zaradi izjemno hudih posledic za oškodovanca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru toženca ter se izreklo za krajevno nepristojno, zadevo pa namerava odstopiti Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu.

2. Zoper ta sklep se tožeča stranka pritožuje. Navaja, da je škodljiva posledica v največji meri nastala na območju Ljubljane, kjer je njen sedež in ima tu največ ugleda, zaradi okrnitve katerega je vložila tožbo. Gre za izbirno pristojnost in se sklicuje na 1. odst. 52. čl. Zakona o pravdnem postopku ter meni, da bi se lahko ljubljansko okrajno sodišče za nepristojno izreklo le, če bi bila podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odst. 52. čl. res določa, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Izbirna krajevna pristojnost po prebivališču (analogno: sedežu) tožeče stranke pa je podana le v primerih škode zaradi smrti ali hude telesne poškodbe (2. odst. 52. čl. ZPP).

5. Interpretacija določbe 1. odst. 52. čl. ZPP, za kakršno se zavzema tožeča stranka, je sicer v splošnem napačna. Če bi za kraj škodne posledice kot navezno okoliščino (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo potrebe po določitvi izjeme po 2. odst. 52. čl. ZPP, ki je utemeljena zaradi izjemno hudih posledic za oškodovanca.

6. Tudi kraj škodne posledice je torej kraj, kjer se zgodi, odrazi, uresniči (zatrjevani) poseg v pravno varovano sfero prizadete osebe. To pa je lahko tudi kraj prebivališča tožnika. Tožeča stranka navaja, da ji je toženec okrnil ugled z zapisom v publikaciji K., sama pa je krovna organizacija slovenskih kmetijskih zadrug s sedežem v Ljubljani, kjer sta njena poznanost in ugled največji. Kraj škodne posledice bo v tem primeru praviloma (vsak) kraj, kjer je sporni medij javnosti dostopen in je tej javnosti tožeča stranka poznana, toženec pa je krajevni pristojnosti ugovarjal le iz razloga, ker ima sam svoje prebivališče v Slovenj Gradcu.

7. Da bi bil ugovor krajevne pristojnosti toženca v konkretnem primeru utemeljen, bi moral ta zatrjevati določena dejstva, iz katerih bi bilo možno sklepati na obstoj oz. neobstoj relevantnih naveznih okoliščin. Ugovor toženca pa ni takšen, saj se sklicuje na Slovenj Gradec le kot na kraj svojega prebivališča, ki pa opredeljuje zgolj splošno krajevno pristojnost (46. čl. ZPP). Toženec ne zatrjuje nobene okoliščine, ki bi izključile (po zakonu dopustno) izbirno pristojnost ljubljanskega sodišča, ki si ga je izbrala tožeča stranka, npr., da sporna publikacija javnosti ni bila na voljo na območju sodišča v Ljubljani.

8. Ugovor proti izbrani krajevni pristojnosti torej ni utemeljen, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP).