Jedro

Dejavnosti, ki jih v postopku sprejemanja predloga akta izvaja občinska uprava, nimajo pravne norme posamičnega akta, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika niti se z njim ne posega v ustavne pravice posameznika. Za presojo pravilnosti postopka sodišče nima pravne podlage.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik v tožbi navaja, da je na 3. redni seji Občinskega sveta Občine A. dne 27. 3. 2007, pri 5. točki dnevnega reda, to je pri obravnavi in sprejemu predloga sklepa: "Občinski svet Občine A. sprejme Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov ter o povračilu stroškov" prišlo s strani župana in občinskih strokovnih služb do kršitve postopka o odločanju pri sprejemanja akta. Strokovne službe bi morale pripombe delovnih teles obravnavati na način, kakor ga določa 7. odstavek 66. člena Poslovnika. Namesto dopustitve demokratične razprave o vsebini pravilnika pa je direktor občinske uprave Občine A. na seji pojasnil, da se naprej glasuje o predlogu sklepa župana in šele nato o predlogih odbora za proračun in finance ter o predlogu A.A., svétnika Liste ..., vendar le v primeru, če županov predlog ne bi bil sprejet. Če bi bile pripombe sprejete s strani strokovnih služb in drugi svetniki temu ne bi nasprotovali, bi bile neposredno uvrščene v akt in bi bil akt sprejet s pripombami. Če bi strokovne službe predlogu nasprotovale z obrazložitvijo in se predlagatelj z obrazložitvijo ne bi strinjal, je župan dolžan dati pripombo na glasovanje, da o njej odloči občinski svet. Župan in občinske strokovne službe namreč nimajo pravice in niso pristojne sprejemati aktov, za katere je pristojen občinski svet. Ker se pri sprejemanju sklepa ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma bi lahko vplivalo na pravilnost odločitve, predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (1. odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. odstavek 4. člena ZUS-1).

Dejavnosti, ki jih v postopku sprejemanja predloga akta izvaja občinska uprava, nimajo pravne narave posamičnega akta, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika niti se z njimi ne posega v ustavne pravice posameznika. Zato sodišče za presojo pravilnosti postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti sprejetega akta v določbah ZUS nima pravne podlage. Glede na pravno naravo dejanj občinske uprave se v obravnavnem primeru ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, temveč gre za aktivnosti pri sprejemanju predloga sklepa, s katerimi pa se posamična razmerja ne urejajo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bil na podlagi sprejetega spornega sklepa sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov ter o povračilu stroškov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/07. Navedeni Pravilnik pa ne ureja posamičnega razmerja, zato ima naravo splošnega in ne posamičnega akta. Za presojo skladnosti splošnih aktov z ustavo oziroma z zakoni pa je po določbah 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01) stvarno pristojno Ustavno sodišče RS.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. in 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnika zavrglo.