Jedro

V konkretni zadevi so zasebno tožbo na nepristojno sodišče poslali pooblaščenci zasebnega tožilca s statusom odvetnikov, torej opravičljiv razlog nevednost ni izkazan.

Po utrjeni sodni praksi ne gre za očitno pomoto vložnika, ki je odvetnik, kadar je vloga vložena ali poslana nepristojnemu sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom, na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obdolženega A. A. zavrglo zasebno tožbo, ki mu očita storitev kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je zasebni tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca.

2.Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci zasebnega tožilca zaradi nepravilne uporabe procesnega kazenskega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da pritožbi ugodi in odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 20. 2. 2024 razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhajajo naslednja za presojo pravno relevantna dejstva: (i) da je zasebni tožilec za kaznivo dejanje in storilca izvedel 19. 10. 2022 ter je šestmesečni rok za vložitev zasebne tožbe iztekel 20. 4. 2023 (prvi odstavek 52. člena ZKP v zvezi drugim in tretjim odstavkom 88. člena ZKP); (ii) da so pooblaščeni odvetniki zasebnega tožilca zasebno tožbo 6. 3. 2023 priporočeno po pošti poslali na Okrožno sodišče v Ljubljani; (iii) da se je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom IV Ks 15996/2023-9 z dne 24. 5. 2023, pravnomočnim 14. 6. 2023, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej kazenski zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču; (iv) da je Okrajno sodišče v Ljubljani kazensko zadevo prejelo v pristojno odločanje 23. 6. 2023.

5.Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, so pooblaščenci zasebnega tožilca zasebno tožbo pravočasno (6. 3. 2023), pred pretekom roka za vložitev zasebne tožbe (20. 4. 2023), poslali nepristojnemu sodišču, k pristojnemu sodišču pa je prispela po preteku roka (23. 6. 2023).

6.ZKP v določbi šestega odstavka 87. člena, na katero se sklicuje tudi pritožba, določa, da če je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred pretekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po preteku roka, se šteje, da je pravočasna. Pritožbeno stališče, da si je zasebni tožilec s pravočasno vložitvijo zasebne tožbe zavaroval zakoniti rok za kazenski pregon, saj naj bi se pravočasno oddana vloga, pa čeprav nepristojnemu sodišču, štela za pravočasno, je torej zmotno, saj je ključno vprašanje, ali so pooblaščenci zasebnega tožilca zasebno tožbo poslali nepristojnemu sodišču zaradi nevednosti ali očitne pomote.

7.Kdaj gre za nevednost ali za očitno pomoto vložnika, je dejansko vprašanje. Nevednost se nanaša na poznavanje predpisov, zato se ne more uporabiti glede prava veščih oseb - državnega tožilca, zagovornika in pooblaščenca oškodovanca (odvetnika), očitna pomota pa se lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje in je lahko upoštevana pri vsakem vložniku. V sodni praksi je bilo sprejeto stališče, da sta nevednost in očitna pomota okoliščini, ki morata obstajati iz opravičljivih razlogov. Nevednost se nanaša na nepoznavanje prava in ne na nepoznavanje procesno relevantnih dejstev, zato ta razlog ne more biti opravičljiv za prava vešče vložnike, kot so odvetniki ali državni tožilci. Očitna pomota se lahko nanaša na druga vprašanja o dejanskih okoliščinah, sodišče pa mora presoditi, ali je razlog za očitno pomoto v posameznem primeru opravičljiv. Po utrjeni sodni praksi ne gre za očitno pomoto vložnika, ki je odvetnik, kadar je vloga vložena ali poslana nepristojnemu sodišču in je nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč od vložnika zahteva, da v vlogi pravilno določi in zapiše naziv sodišča. Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.

8.V konkretni kazenski zadevi so zasebno tožbo na nepristojno sodišče poslali pooblaščenci zasebnega tožilca s statusom odvetnikov, torej opravičljiv razlog nevednosti ni izkazan. Nadalje je iz zasebne tožbe razvidno, da je bila tudi konkretno naslovljena na nepristojno sodišče, "Okrožno sodišče v Ljubljani, Kazenski oddelek, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana", z izrecno navedbo v uvodu zasebne tožbe da "na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), drugega odstavka 268. člena ZKP in prvega odstavka 159. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) vlaga zasebni tožilec B. B. pri naslovnem sodišču kot stvarno in krajevno pristojnem kazensko zasebno tožbo..." ter posledično ni podan niti opravičljiv razlog očitne pomote.

9.Sodišče druge stopnje se načeloma strinja s pritožniki, da v kolikor bi Okrožno sodišče v Ljubljani hitreje sprejelo odločitev o stvarni nepristojnosti, bi lahko pristojno sodišče kazenski spis prejelo pred iztekom roka za vložitev zasebne tožbe. Vendar pa je glede na v prejšnjih točkah obrazložitve tega sklepa navedena izhodišča odločilni razlog za nastalo procesno situacijo in posredno za odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu prav neopravičljiva vložitev zasebne tožbe pri nepristojnem sodišču ter pooblaščenci zasebnega tožilca odgovornosti za lastna nepravilna ravnanja ne morejo enostavno pripisati postopanju okrožnega sodišča, ki mu sicer ni mogoče očitati, da odločitve o nepristojnosti ni sprejelo v razumnem roku.

10.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11.Ker pooblaščenci s pritožbo niso uspeli, je dolžan zasebni tožilec kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tar. št. 7409 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 87, 87/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.