10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 348/2002 z dne 12. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Višje sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 264/2002 z dne 30. 9. 2002 spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo in toženi stranki (A. A. A. s.p., Č., Ž.) naložilo plačilo terjatve.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo kot skrbnik zapuščine po pokojnem C. C. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2. in 22. člena Ustave. Navaja, da se je Višje sodišče v izpodbijani sodbi zadovoljilo z ugotovitvijo, da bi morali biti toženi stranki pogoji železniške tarife znani, ker je zakon kot običajno objavo določal javno objavo. Meni, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, kako in kje naj bi bila ta železniška tarifa objavljena. Po mnenju pritožnika je nevzdržno, da ga zavezuje železniška tarifa, ne da bi bila objavljena v Uradnem listu kot edino primernem načinu javne objave splošno zavezujočih pravil. Meni, da zgolj možnost, da zainteresirana oseba dobi tarifo na vpogled na postaji, še ne pomeni zahtevane javne objave.

B.

3.Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, zato se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev ter v presojo pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi Višjemu sodišču po vsebini očita, da se ni opredelilo do odločilnih dejstev glede javne objave železniške tarife za prevoz po progah. Ta očitek bi z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave sicer lahko bil relevanten, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave.

5.Višje sodišče je v izpodbijani sodbi pojasnilo, zakaj je štelo, da bi morali biti splošni pogoji poslovanja in s tem tudi tarifa o prevozih toženi stranki znani. Izpodbijana sodba vsebuje navedbe o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev ter tudi odgovore na navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Svojo odločitev pa je Višje sodišče tudi podprlo z argumenti, ki jih v pravni znanosti metode razlage zakonov dopuščajo. Zato je očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave neutemeljen.

6.Pritožnik ustavne pritožbe tudi ne more utemeljevati s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj navedeni člen ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države).

7.Ker z izpodbijano sodbo pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger