Jedro

Ker je sodišče na podlagi podatkov FURS ugotovilo, da obdolženec 8 mesecev pred junijem 2021 ni imel dohodkov, bi moralo pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevati 21. člen ZSVarPre, ki v drugem odstavku določa, da se v primeru, če je upravičenec v obdobju iz 20. člena ZSVarPre periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo obdolženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse v višini 200,00 EUR in mu odobrilo obročno plačilo sodne takse v osmih zaporednih mesečnih obrokih po 25,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, vsak naslednji obrok pa istega dne kot prvi obrok v vsakem naslednjem mesecu. Zamuda s plačilom posameznega obroka pa ima za posledico, da z dnem zamude zapadejo v plačilo vsi neplačani obroki.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in prosi za ponovno obravnavanje njegove prošnje za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec v predmetni zadevi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, ki mu je bila izrečena oziroma naložena v plačilo s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 729/2021 z dne 23. 6. 2021, vložil 9. 7. 2021 in jo na poziv sodišča dopolnil 16. 9. 2021; da je v predlogu navedel, da zaradi bolezni eno leto in deset mesecev začasno odsoten z dela; da v dopolnitvi z dne 9. 9. 2021 ni predložil soglasja oseb, s katerimi živi v gospodinjski skupnosti, za ugotavljanje njihovega materialnega stanja; da je sodišče zato upoštevalo le obdolženčevo premoženjsko stanje; da je pri tem ugotovilo, da je od junija do septembra 2021 v povprečju prejel 730,48 EUR (ob upoštevanju regresa, ki je bil izplačan v juniju 2021, pa 962,29 EUR) neto dohodka; da 8 mesecev pred tem obdobjem ni imel dohodkov; da ima sicer odprta dva transakcijska računa, vendar stanje na teh računih sodišče ni ugotavljalo, ker razpoložljivi podatki ne omogočajo oprostitve plačila sodnih taks, pač pa zgolj odobritev obročnega plačila sodne takse.

5. Prvi, peti in šesti odstavek 11. člena ZST-11 ter prvi in drugi odstavek 12. a člena ZST-1 glede upoštevanja oseb napotuje na smiselno uporabo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2, glede samega ugotavljanja materialnega položaja strank in njeni družinskih članov pa na uporabo določb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre)3. Tako je sodišče prve stopnje v skladu z 10. členom ZUPJS pravilno upoštevalo le premoženje in dohodke storilca, saj iz izpisa iz evidence gospodinjstev, da osebi, ki sta prijavljeni na istem naslovu kot storilec, nimata obveznosti preživljanja storilca, prav tako pa storilec ne preživlja na tem naslovu prijavljenih oseb (zaradi česar soglasja ostalih oseb za pridobivanje podatkov, ki so davčna tajnost, ni bilo potrebno pridobivati), vendar je napačno uporabilo določbe ZSVarPre glede izračuna višine lastnega dohodka.

6. V skladu z 20. členom ZSVarPre se namreč kot lastni dohodek samske osebe upošteva povprečni mesečni dohodek in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. To v konkretni zadevi pomeni, da bi sodišče pri upoštevanju oziroma ugotavljanju lastnega dohodka obdolženca moralo upoštevati dohodke, ki jih je prejel v aprilu, maju in juniju 2021, in ne v obdobju od junija do septembra 2021, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ker je sodišče na podlagi podatkov FURS ugotovilo, da obdolženec 8 mesecev pred junijem 2021 ni imel dohodkov, bi moralo pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevati 21. člen ZSVarPre, ki v drugem odstavku določa, da se v primeru, če je upravičenec v obdobju iz 20. člena ZSVarPre periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Periodični dohodki po tem zakonu pa so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Glede izplačila regresa v juniju 2021 pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati 23. člen ZSVarPre, ki določa, da se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Kot občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu pa se upoštevajo med drugim dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

7. Ob upoštevanju navedenega je tako šteti, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodne takse storilec prejel neto dohodek v višini 680,33 EUR iz naslova periodičnih dohodkov, kar povečano za boniteto v višini 8,17 EUR znaša 688,50 EUR. Prejeti regres v višini 1.607,60 EUR pa ni mogoče upoštevati, saj je od povprečne mesečne višine tega neperiodičnega dohodka, ki znaša 133,96 EUR, potrebno odšteti 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre tj. za znesek 201,09 EUR, kar pomeni, da ima negativno vrednost. Tako je šteti, da je storilčev dohodek v zadnjem mesecu pred vložitvijo vloge znašal 688,50 EUR, kar pomeni, da storilec glede na navedene kriterije izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči pod drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj mesečni dohodek prosilca ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

8. Glede na ugotovljeno bi sodišče prve stopnje nadalje moralo ugotavljati tudi storilčevo premoženjsko stanje in preveriti, ali ima obdolženec premoženje ali prihranke, ki presegajo vrednost 48 zneskov osnovnih zneskov minimalnega dohodka, saj je to izključitveni razlog za odobritev denarne socialne pomoči in brezplačne pravne pomoči, posledično pa tudi oprostitev plačila sodne takse v skladu s 27. členom ZSVarPre.

9. Ker je glede na navedeno zaradi zmotne uporabe materialnih določb predpisov, ki jih mora sodišče upoštevati pri odločanju predlogu za oprostitev plačila sodne takse, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar storilec smiselno uveljavlja v pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku z vpogledom v sodišču dostopne evidence o premoženju obdolženca in potrebnimi poizvedbami ugotoviti, ali storilec razpolaga s premoženjem vrednim več kot 19.304,64 EUR, ki lahko predstavlja izključitveni razlog za ugoditev prošnji za oprostitev plačila sodne takse in o storilčevi prošnji odločitvi v skladu z ugotovitvami.

1 V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: družinski člani). Peti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Šesti odstavek 11. člena ZST-1 pa določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. 2 Prvi odstavek 12.a člena ZST-1 določa: „Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.“ 3 Drugi odstavek 12.a člena ZST-1 določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.