Jedro

Vročitev spremenjene odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi, dovoli se vrnitev v prejšnje stanje in se predlog za dopustitev revizije šteje za pravočasen.

II. Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

_O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje:_

1. Tožnik skupaj s predlogom, ki ga je vložil 16. 12. 2021, podaja predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodbo sodišča druge stopnje je prejel 25. 10. 2021. Naslednji dan je vložil vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev predloga za dopustitev revizije. Navaja, da je pričakoval, da bo Okrožno sodišče v Murski Soboti v postopku BPP 741/2021 njegovi vlogi ugodilo pravočasno, oziroma da je že z vloženo prošnjo dne 26. 10. 2021 zavaroval procesni rok. Vendar je bila vloga prvotno zavrnjena in šele po vložitvi tožbe na Upravno sodišče RS II U 336/2021 je 15. 12. 2021 njegov pooblaščenec prejel novo odločbo organa za BPP z dne 14. 12. 2021, s katero je bilo prošnji ugodeno. Posledično meni, da je upravičeno zamudil 30-dnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije. Sklicuje se na sklep II DoR 122/2016. 2. Vrnitev v prejšnje stanje se lahko zahteva, če stranka iz upravičenega vzroka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 117. člena ZPP). Upoštevajoč citirani določbi je za odločanje o tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pristojno Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je tudi že sprejelo stališče, da je v postopku dopustitve revizije načelno mogoča uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje in da je postopek o predlogu za dopustitev revizije del revizijskega postopka, postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pa je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.1

3. Za odločitev o utemeljenost tožnikovega predloga je bistvenega pomena presoja, ali je bila zamuda roka v obravnavanem primeru upravičena. Zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka, pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki, ter pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Upravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Treba je ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke in nato oceniti, ali je takšni stranki mogoče očitati, da je zakrivila zamudo. Če bi bilo zamudo mogoče odvrniti z ravnanjem, ki bi ga od stranke glede na njene subjektivne okoliščine lahko pričakovali, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

4. Obravnava zadeva se od zadeve II DoR 122/2016, na katero se sklicuje tožnik in v kateri organ za BPP ni pravočasno izdal odločbe, razlikuje v tem, da je organ za BPP v obravnavanem primeru odločbo sicer izdal pravočasno (prošnja za BPP je bila zavrnjena), vendar je bila odločitev v upravnem postopku nato odpravljena in vrnjena v ponovni postopek. Zgolj okoliščina, da je bila prvotna odločitev pravočasna (vendar napačna), pa ne pomeni, da vzrok za zamudo roka za vložitev predloga za dopustitev revizije ni bil upravičen. Zaradi napačne odločitve organa za BPP je namreč tožnik zamudil rok, saj če bi bilo prvič pravilno odločeno, tožnik roka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne bi zamudil. 5. Po presoji Vrhovnega sodišča bi tožnik zamudo roka lahko preprečil, če bi, opirajoč se na določbo drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in v upanju, da mu bo brezplačna pravna pomoč enkrat odobrena, pravočasno vložil predlog za dopustitev revizije. Ključno vprašanje pa je, ali je takšna ravnanja od tožnika glede na njegove subjektivne okoliščine mogoče zahtevati. Po prepričanju Vrhovnega sodišča od tožnika ni mogoče zahtevati, da bi tvegal in predlog za dopustitev revizije vložil do poteka roka za njegovo vložitev, nevedoč, ali mu bo brezplačna pravna pomoč odobrena ali ne oziroma ali bo uspel z upravnim postopkom ali ne. Če bi to od njega zahtevali, bi dejansko izničili namen brezplačne pravne pomoči. Čeprav bi bil tožnik morebiti seznanjen z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP (torej da bodo v primeru ugoditve njegovi prošnji kriti stroški sestave predloga), pa v času izteka roka za vložitev predloga ni vedel, ali bo odločba o zavrnitvi prošnje spremenjena.

6. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče presodilo, da je bil vzrok, zaradi katerega je tožnik zamudil rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, upravičen, zato je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, dovolilo vrnitev v prejšnje stanje in predlog za dopustitev revizije štelo za pravočasen (I. točka izreka).

_O predlogu za dopustitev revizije:_

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 37.850,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo zapadlih mesečnih obrokov rente za leto 2016, 2017, 2018 in 2019 v skupnem znesku 34.142,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo bodoče mesečne rente v višini 547,83 EUR.

8. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi zatrjevane medicinske napake, in sicer naj bi mu bila postavljena nepravilna diagnoza nealergijske astme, v posledici česar naj bi zaradi jemanja zdravil za astmo imel težave z ledvicami, mehurjem, srcem in govorom. Trdil je, da je A. A., kljub negativnemu testu za astmo, postavila diagnozo astma; da je nato zaradi njene upokojitve zdravljenje prevzel B. B., ki je tožnika kljub temu, da ga je napotil na dodatne preiskave, kjer astma ni bila potrjena, še naprej zdravil kot asmatika. Leta 2019 je opravil tudi samoplačniški pregled, kjer je bila astma izključena. To naj bi pomenilo, da se je 16 let zdravil za napačno postavljeno diagnozo.

10. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja: Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 245. člena ZPP, ko v danem primeru nista dopustili pritegnitve drugega izvedenca medicinske stroke iz tujine zaradi ugotovitve zdravniške napake?

11. Predlog ni utemeljen.

12. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

13. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

14. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep VS RS II DoR 171/2012 in II DoR 122/2016.