Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo razsodilo, da sta toženca dolžna plačati v stečajno maso S., d. o. o., ... – v stečaju (v nadaljevanju družba S. – v stečaju), vsaka znesek 20.864,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2008 do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek druge tožnice zavrnilo (II. točka izreka), odločitev o pravdnih stroških pa je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega toženca in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je drugi toženec dolžan v roku 15 dni povrniti drugi tožnici 465,13 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga drugi toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je treba za pravilno smiselno uporabo prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) v zvezi s 3. členom ZFPPod o solidarni odgovornosti veččlanske uprave za poslovodji družbe z omejeno odgovornostjo, ki družbo zastopata samostojno, ugotoviti, ali poslovodji posle družbe z omejeno odgovornostjo vodita skupaj v smislu petega odstavka 515. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)? 2) Ali je odgovornost več poslovodij družbe z omejeno odgovornostjo po petem odstavku 19. člena ZFPPod kolektivna ali pa je treba odgovornost presojati individualno in ugotoviti kršitve posameznega od poslovodij? Ali poslovodja lahko prepreči posel, ki ga sklene drugi poslovodja, če poslovodji posle družbe vodita samostojno in družbo zastopata samostojno? 3) Ali je sodišče s tem, ko je odločilo, da sta toženca dolžna plačati v stečajno maso družbe S. – v stečaju vsak (ne pa nerazdelno) znesek iz prvega odstavka 21. člena ZFPPod s pripadki, pravilno uporabilo peti odstavek 19. člena ZFPPod, ki določa, da kadar ima uprava več članov, odgovarjajo za škodo vsi člani solidarno? Navaja, da bi sodišče moralo ugotoviti, ali je posamezen poslovodja upravičen oziroma ima pooblastilo, da sam vodi posle, ali pa imata poslovodji upravičenje, da posle vodita skupaj. Pooblastilo za zastopanje po prvem odstavku 515. člena ZGD-1 še ne pomeni avtomatskega skupnega vodenja poslov. Prav tako bi moralo za vsakega toženca posebej ugotoviti, katero protipravno ravnanje mu je mogoče očitati. Sodba nima razlogov o individualni odškodninski odgovornosti drugega toženca. Stališče pritožbenega sodišča, da je odškodninsko odgovoren tudi neaktivni poslovodja, ki poslov drugega direktorja ni mogel preprečiti, pa je nepravilno in neživljenjsko. Drugi toženec namreč ni imel nobenih pravnih vzvodov, da bi preprečil ali razveljavil pravne posle, ki jih je sklenil prvi toženec. Čeprav sta nižji sodišči zaključili, da toženca za škodo odgovarjata solidarno, sta vsakemu od tožencev posebej (in ne obema skupaj) v izreku v nasprotju s pravili o solidarni odgovornosti naložili plačilo. S tem sta drugemu tožencu odvzeli pravico, da od prvega toženca zahteva, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (188. člen Obligacijskega zakonika). Določba 21. člena ZFPPod namreč ne spreminja temeljnega pravila, da je odgovornost posameznega člana uprave solidarna, temveč le določa najvišjo višino te solidarne odgovornosti. Uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitve 2., 14., 22., 25. in 33. člena Ustave RS in prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 47/2003 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 248/2016. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu drugega toženca, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Drugi toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).