Jedro

Dolžnik je s tem, ko upnico ni uvrstil na seznam navadnih terjatev, želel doseči, da upnica ne bi bila stranka v tem postopku, s čimer bi ji onemogočil opravljanje procesnih opravil, med drugim glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi.

Iz seznama navadnih nezavarovanih terjatev upnikov do dolžnika izhaja, da je skupni znesek teh terjatev 148.532,11 EUR, terjatvi upnice banke B. d. d. pa znašata 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. V kolikor bi se trditve o statusu terjatev upnice izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno okoliščino v zvezi s presojo trditev pritožnice o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave za preprečitev začetka stečajnega postopka nad dolžnikom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom: T. d. o. o., matična številka: 000, davčna številka: 000. 2. Upnica banka B. d. d. je prijavila udeležbo v predhodnem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad insolventnim dolžnikom in vložila pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom pa zavrne oziroma zavrže. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je upnica z listinami, ki jih je predložila (notarski zapis opr. št. SV-131/10 z dne 5. 3. 2010, notarski zapis opr. št. SV-757/10 z dne 28. 12. 2010, odpoved kredita z dne 18. 7. 2011, izpisek iz poslovnih knjig po pogodbi št. 50420024338 na dan 28. 2. 2015, izpis transakcij v obdobju od 4. 2. 2010 do 28. 2. 2015, izpisek iz poslovnih knjig po pogodbi št. 5138002336 na dan 28. 2. 2015, izpis transakcij v obdobju od 9. 12. 2010 do 28. 2. 2015, obračuni pogodbenih in zamudnih obresti) verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnika, ki jo ima na podlagi kreditnih pogodb št. 5042/0024338-00 z dne 5. 3. 2010 in št. 5138/0023336-00 z dne 28. 12. 2010, ki sta na dan 28. 2. 2015 znašali 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. Upnica tako ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper zgoraj navedeni sklep (3. točka 55. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, v povezavi z 221.b členom ZFPPIPP).

5. Pritožnica trdi, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in dolžniku očita, da je zlorabil navedeni postopek za preprečitev začetka stečajnega postopka. Navaja, da se je dolžnik za postopek poenostavljene prisilne poravnave odločil šele potem, ko je izvedel, da je upnicazoper njega vložila predlog za začetek stečajnega postopka.

6. Poleg tega naj bi dejstvo, da so tako predlog kot tudi njegove priloge (poročilo o finančnem poslovanju in položaju dolžnika ter načrt finančnega prestrukturiranja) brez prave vsebine in same s sabo v nasprotju, kazalo, da gre zgolj za oviranje upnice. Najbolj očiten znak, da jo dolžnik zgolj ovira pri legitimnem uveljavljanju svojih pravic pa naj bi bilo to, da je dolžnik upnico namenoma opredelil kot ločitveno upnico, čeprav je vedel in celo v načrtu navedel, da upnica na dolžnikovem premoženju nima zavarovanja (str. 23 načrta). Pritožnica trdi, da je dolžnik upnico lažnivo navedel na seznamu ločitvenih upnikov ter pri tem neresnično navedel, da naj bi imel dolžnik kredit zavarovan na nepremičnini z ID znakom 00. Da upnica nima nikakršnega zavarovanja na navedeni nepremičnini, naj bi izhajalo iz notarskih zapisov, v obliki katerih sta sklenjeni zgoraj navedeni kreditni pogodbi, kot tudi iz izpiska iz zemljiške knjige za navedeno nepremičnino. Hipoteko na tej nepremičnini ima P. d. d. in ne upnica. Načrt je tako v nasprotju sam s sabo, saj upnico uvršča med ločitvene upnike, hkrati pa navaja, da upnica na premoženju dolžnika nima zavarovanja. Dolžnik je s tem, ko upnico ni uvrstil na seznam navadnih terjatev, želel doseči, da upnica ne bi bila stranka v tem postopku, s čimer bi ji onemogočil opravljanje procesnih opravil, med drugim glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi. Dolžnik naj bi se zavedal, da brez upničinega glasu poenostavljena prisilna poravnava ne bo izglasovana, to pa pomeni, da se bo zoper njo začel stečajni postopek, ki ga želi neutemeljeno preprečiti.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz seznama navadnih nezavarovanih terjatev upnikov do dolžnika izhaja, da je skupni znesek teh terjatev 148.532,11 EUR, terjatvi upnice banke B. d. d. pa znašata 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. V kolikor bi se trditve o statusu terjatev upnice izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno okoliščino v zvezi s presojo trditev pritožnice o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave za preprečitev začetka stečajnega postopka nad dolžnikom.

8. Ker so trditve pritožnice dopustne pritožbene novote, saj jih le-ta pred tem ni mogla uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, v potrditev le-teh pa je pritožnica tudi predložila listinske dokaze, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku obravnava pritožbene trditve v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, zlasti trditve, ki jih je upnica podala v smeri zatrjevane zlorabe pravic (11. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in nato o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom ponovno odloči.