Jedro

Sklep o domiku, izdan po določbi 4. odst. 198. čl. ZIZ, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Z domikom se dražba konča. Takrat dolžniku poteče pravica, da uveljavlja ugovor po izteku roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina, stanovanje št. I, v izmeri ..., na naslovu ..., s pripadajočimi skupnimi napravami in prostori, domakne najboljšemu ponudniku - MM in ZZ, vsakemu do 1/2 idealnega lastninskega deleža. Odločitev je oprlo na določbi 3. in 4. odst. 189. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Proti temu sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb ZIZ, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnih predpisov.

V obrazložitvi pritožbe navaja, da dolžnica ni prejela sklepa o izvršbi in zato ni imela možnosti podati ugovora zoper sklep. Sklep o izvršbi zato še ni pravnomočen. Podpisi na povratnicah niso dolžničini in tudi ne podpisi njenih družinskih članov. Predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, ki naj ugotovi, da podpisi na povratnicah niso dolžničini. Upnik je dolžnici odložil izpolnitev obveznosti do 26.12.1999, ki pa še ni potekel. Dolžnica upniku tudi ne dolguje celotne terjatve, ker je bila ta delno že plačana in sicer upniku na roke. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o domiku izdan po določbi 4. odst. 189. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica v pritožbi takšne kršitve ne zatrjuje. Ni mogoče upoštevati trditve dolžnice, da sklep o izvršbi ni postal pravnomočen (2. odst. 181. čl. ZIZ), saj potrdilo o tem, da je pravnomočnost nastopila dne 13.4.1999, ni bilo razveljavljeno. Potrdilo o pravnomočnosti je izdalo sodišče v okviru svoje pristojnosti. Ima značaj javne listine, z domnevano resničnostjo tistega, kar se v njej potrjuje. Tisti, ki trdi nasprotno, mora to tudi dokazati (224/1 in 3. člen ZPP). Sicer pa tudi ni mogoče pritrditi trditvi dolžnice v pritožbi, da je dolžničin podpis na povratnici drugačen od podpisa na pooblastilu. Nasprotno, podpis dolžnice na povratnici, ki je pripeta k sklepu o izvršbi na list. št. 6 spisa in izkazuje, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen 2.4.1999, je v vseh podrobnostih povsem primerljiv s podpisom na pooblastilu in tudi podpisom dolžnice na notarski listini, ki je v spisu. Tudi trditve dolžnice, da je upnik odložil izpolnitev obvezosti za čas, ki ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni potekel in da je dolžnica del obveznosti že izpolnila, ni mogoče upoštevati. Ne le zato, ker v njeno utemeljitev dolžnica ni predložila nobenega dokaza ampak tudi zato, ker se z domikom dražba konča. Takrat dolžniku poteče pravica, da uveljavlja ugovor po izteku roka (56. čl. ZIZ), kar po svoji vsebini predstavlja pritožbena trditev dolžnice o tem, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti in da je del terjatve prenehala (9. in 8. točka 55. čl. ZIZ). Takšno stališče izhaja tudi iz kupčeve, na domiku temelječe lastninske pravice na prodani nepremičnini. Domik pomeni za kupca, najboljšega ponudnika, originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Ko kupec pridobi lastninsko pravico, ta ne more biti več odvisna od ravnanja dolžnika (prim. Pravno mnenje sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča SR Slovenije dne 27.6.1989, objavljeno v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS št. I/89).

Po navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit ter usklajen z določbama 3. in 4. odst. 189. čl. ZIZ. Ker v postopku tudi ni bila storjena katera od postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, je na podlagi določbe 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.