Jedro

Presoja porazdelitve preživninskega bremena.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se preživnina, ki jo je od 9. 3. 2009 dolžan tožnik plačevati za mladoletno R. M. določi na 190,00 EUR mesečno, v preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se sodba v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, mladoletno hči R. M. dodelilo v varstvo in vzgojo toženki, tožniku naložilo, da mora od 16. 4. 2008 dalje za mladoletno R. M. plačevati 160,00 EUR preživnine, določilo stike med mladoletno R. M. in tožnikom, odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Pritožbeni razlogi, predlog in povzetek ključnih pritožbenih navedb: Zoper odločitev o višini preživnine se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožnik v pritožbi pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje R. M. potrebe opredelilo na 450,00 EUR, kar je previsoko. Sodišče potreb ni opredelilo po posameznih postavkah, poleg tega pa je kot strošek dekletovega preživljanja upoštevalo sorazmerni del izdatkov za fiksne stroške in ogrevanje, četudi jih v celoti plačuje tožnik. Ti stroški tudi niso tako visoki, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve višine potreb ni razvidno, ali je sodišče upoštevalo dejstvo, da se vsa živila pridelajo doma in jih ni treba kupovati.

Pritožnik vztraja pri trditvi, da ne zasluži nič več kot 890,00 EUR mesečno, kot to izhaja iz odločbe o dohodnini. Sodišče je tožnika brez kakršnihkoli dokazov okarakteriziralo kot nekoga, ki zavestno goljufa državo, s tem da posluje mimo predpisov in to zgolj na podlagi izpovedbe toženke, ki za te svoje trditve ni predložila nobenih dokazov, pa tudi ne pojasnila, s kom in na kak način naj bi tožnik posloval brez računov in z gotovino.

Tožnik se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških, saj je sodišče večino dokazov izvajalo zaradi ugotovitve višine preživnine, glede katere je bil sam že na začetku postopka pripravljen skleniti sodno poravnavo. Zahtevek toženke pa je bil že od vsega začetka močno pretiran, zato je pravično, da tožniku povrne del njegovih pravdnih stroškov.

Toženka v pritožbi opozarja, da bi se morali v okviru preživnine odraziti tudi enkratni večji izdatki, četudi nastajajo le vsaka tri leta ali celo bolj poredko. Srednješolka potrebuje računalnik, zobni aparat, pohištvo, glasbeni predvajalnik, kak aparat, novo posteljnino. Vsi ti izdatki bi morali biti zajeti v osnovi za izračun preživnine. To velja tudi za stroške zdravil brez recepta, ki niso prav nič pretirani, za stroške osebne higiene in kozmetike, za modne dodatke, za katere je 20,00 EUR mesečno gotovo premalo. Celo, če bi bili zaključki sodišča prve stopnje, da so mesečne potrebe hčere R. M. le približno 450,00 EUR, pravilni, je sodišče prve stopnje breme preživljanje med starša napačno porazdelilo, saj ima tožnik več kot trikrat višje dohodke, poleg tega pa toženka hčeri dodatno pomaga pri učenju. Ni torej pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnika obremenilo le z deležem 58/100. Ni pravilno, da je sodišče prve stopnje tožencu naložilo nižji znesek preživnine, ker trenutno plačuje vse režijske stroške in da je upoštevalo dohodke, ki jih je mladoletna R. M. zaslužila z delom preko študentskega servisa. Toženka predlaga tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških, saj meni, da bi sodišče moralo upoštevati okoliščino, da je do razveze zakonske zveze prišlo po krivdi tožnika, ker se je navezal na drugo žensko.

Pravdni stranki sta odgovorili na pritožbi nasprotnih strank in obe predlagali zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

O pritožbenih očitkih obeh pravdnih strank glede obsega potreb mladoletne R. M. : Kakšne potrebe ima mladoletna hči pravdnih strank, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi njene starosti, načina šolanja, upoštevalo pa je tudi njene posebnosti in s tem individualne potrebe. Ne drži pritožbeni očitek tožnika, da sodišče potreb ni opredelilo po posameznih postavkah. Sodišče prve stopnje je dovolj jasno obrazložilo, koliko in za kaj mesečno porabi mladoletna R. Ni pa naloga sodišča, da opravi natančen matematični izračun višine otrokovih potreb, ampak mora oceniti, koliko približno znašajo potrebe otroka glede bistvenih življenjskih dobrin in to je sodišče prve stopnje naredilo. Prav je, da je sodišče pri ugotavljanju višine dekletovih potreb upoštevalo tudi sorazmeren del stanovanjskih stroškov, četudi jih je v času postopka pred sodiščem prve stopnje plačeval tožnik. Dokler preživnina ni določena, se otrok nekako mora preživljati. Dejstvo, da je tožnik v tem času kril del dekletovih stroškov (preostali del pa po naravi stvari toženka) na določitev preživnine (za naprej) ne more vplivati. Kako naj bi sodišče upoštevalo dejstvo, da se vsa živila pridelajo doma, tožnik v pritožbi ne pove. Tudi pridelava živil doma ni zastonj, sodišče stroškov za prehrano ne ugotavlja z računi ali celo izvedencem, ampak jih oceni, kar je v tej zadevi popolnoma primerno naredilo.

Toženkine pritožbene trditve, kateri izdatki vse se še morajo izraziti pri določitvi preživnine, so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je potrebe otroka popolnoma realno opredelilo. Sklicevanje na abstraktne potrebe ki nastajajo v daljših časovnih razdobjih (računalnik, zobni aparat, pohištvo, svetilka, glasbeni predvajalnik…), ne more spremeniti pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Vztrajanje pri tem, da 20,00 EUR mesečno ne zadošča za modne dodatke in naštevanje cen trivialnih kozmetičnih pripomočkov (od mila preko higienskih vložkov do laka za nohte), je sprenevedanje in nepotrebno obremenjevanje pravdnega postopka. Modni dodatki nikakor ne predstavljajo potreb otroka, ki bi jih bili starši dolžni kriti.

O pritožbenih očitkih tožnika glede njegovih zmožnosti Pritožbeni očitek tožnika, da je sodišče brez kakršnihkoli dokazov ugotovilo, da tožnik zasluži več kot izkazuje odločba o dohodnini, ne drži. Sodišče je v zvezi s trditvami toženke izvedlo dokaz z njenim zaslišanjem, ki je pokazal, da je tožnik zmeraj zaslužil več kot je izkazovala odločba o dohodnini. Dokazna ocena sodišča prve stopnje (da toženka to ve, saj dobro pozna tožnikov način poslovanja, ker je v delavnici delala več let in imela vpogled v knjigovodstvo ter stik s strankami) je logična in jasna, pritožbeno sodišče pa nima nikakršnega razloga, da bi vanjo podvomilo. Tudi pritožba (z izjemo vztrajanja pri nasprotnem) ne ponudi ničesar, kar bi vzpostavilo dvom v takšno dokazno oceno.

O pritožbenih očitkih toženke glede razporeditve preživninskega bremena glede na zmožnosti pravdnih strank: Utemeljeno pa toženka v pritožbi opozarja, da je sodišče breme preživljanja med oba starša neustrezno razporedilo. Pri tem je sodišče prve stopnje (za čas od izdaje sodbe dalje) napačno upoštevalo dejstvo, da je tožnik v času postopka kril stroške bivanja. Takšno stališče oz. ravnanje sodišča prve stopnje je pravilno za čas postopka oz. za čas, ko je bilo ugotovljeno, da je toženec del tožničinih potreb dejansko pokril, ni pa pravilno za čas po izdaji sodbe. Tudi v času, ko preživnina še ni določena, morata starša poskrbeti za potrebe otrok (103. in 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; Ur. l. RS, št. 69/2004; ZZZDR-UPB1). Če se o tem nekako sporazumeta (kot sta se bila očitno zmožna starša v tej zadevi), del stroškov v tem času krije eden in del stroškov drugi. Vendar pa to, kako sta starša (po)krila stroške v času, ko preživnina še ni bila določena, ne more vplivati na določitev preživnine za naprej.

Odločitev pritožbenega sodišča in podlaga zanjo Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je preživnino, ki jo mora tožnik plačevati od izdaje sodbe dalje, določilo na 190,00 EUR. Tožnik mora namreč glede na svoje zmožnosti in siceršnje premoženjsko stanje ter glede na to da toženka v celoti skrbi za mladoletno R. M. (ki potrebuje veliko pomoči pri šolskem delu), pokriti 2/3 dekletovih nepokritih potreb.

V preostalem delu je pritožba toženke, v celoti pa pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo.

O pravdnih stroških: Obe pravdni stranki se pritožujeta zoper odločitev o pravdnih stroških in menita, da bi jih morala kriti nasprotna stranka. Vendar pa so njuna pritožbena stališča napačna. Odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške, je pravilna in ustrezno upošteva vse okoliščine primera. Enako je odločilo pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških.