Jedro

Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo postopek o prekršku zoper uvodoma imenovanega obdolženca zaradi prekrška po tretjem odstavku člena 106 ZPrCP ustavilo zaradi nedokazanosti (5. točka prvega odstavka člena 136 ZP-1) in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. Taki odločitvi nasprotuje prekrškovni organ z vloženo pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka člena 154 ZP-1) in predlaga, da se napadena sodba tako spremeni, da se obdolženca spozna za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku člena 106 ZPrCP.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Uradni preizkus izpodbijane sodbe (člen 159 ZP-1) je pokazal, da se sodišču prve stopnje pri razsoji v predmetni prekrškovni zadevi ni pripetila nobena izmed bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5.., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155 člena ZP-1, na škodo obdolženca pa tudi ni bila prekršena nobena materialna določba zakona ali predpisa, ki prekršek določa (člen 156 ZP-1).

5. Predlagatelj je obdolžencu očital, da je kritičnega dne (18. 3. 2019 ob 16.05 uri) vozil v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, sklicujoč se na poročilo o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino MF v Ljubljani, št.... z dne .... iz katerega izhaja, da sta v obdolženčevi krvi bila prisotna klonazepam in morfin. Po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče zaslišalo obdolženca, policista S. R.in pregledalo vso listinsko dokumentacijo o postopku preverjanja obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti in po proučitvi zdravniške dokumentacije ZD ... o zdravljenju obdolženca je zaključilo, da sicer ni nobenega dvoma o tem, da so v obdolženčevi krvi v kritičnem času bile prisotne psihoaktivne snovi. Vendar pa je glede na dejstvo, da obdolženec ves čas prejema medikamentozno terapijo (predpisano s strani lečečega zdravnika dr. G. D), pri kateri gre za počasi sproščujoči morfin in klonazepam in da je obdolženec sodišču predložil tudi potrdilo o kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki izkazuje njegovo sposobnost za udeležbo v cestnem prometu izključilo obdolženčevo krivdo zaradi kršitve tretjega odstavka člena 106 ZPrCP, saj je obdolženec pri jemanju te predpisane terapije zgolj sledil navodilom lečečega zdravnika, zaradi česar je sledila ustavitev postopka o prekršku na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1. 6. Pritožba nasprotuje takim razlogom v izpodbijani sodbi in ponavlja dejstva in okoliščine v zvezi z obravnavanjem obdolženca kot voznika v cestnem prometu, sklicujoč se na prej citirano toksikološko poročilo z dne 27. 3. 2019, ki je potrdilo, da je v obdolženčevi krvi v času vožnje bila ugotovljena prisotnost prepovedanih substanc (klonazepam in morfin), s čemer se je potrdil tudi pozitiven rezultat predhodno opravljenega hitrega testa na droge (Drug Wipe 6S). Meni, da ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec vozil pod vplivom psihoaktivnega zdravila klonazepam, ki je trigonik z absolutno prepovedjo upravljanja vozil (poln rdeč trikotnik) in da je sklicevanje prvega sodišča na potrdilo lečečega zdravnika napačno, zaradi česar je posledično tudi odločitev prvega sodišča, ki je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavilo, nepravilna.

7. Pritožba sicer pravilno razloguje določbo drugega odstavka člena 106 ZPrCP, ki določa, da je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoatkivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost posameznega udeleženca vožnjo v cestnem prometu tisti voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali pa s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali pa v slini. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno tudi niso oporekana pa izhaja, da sta se v obdolženčevi krvi v času vožnje nahajala klonazepam in morfin, ki sta po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog uvrščena v skupini II) pod zaporedno številko 72 in skupino III) pod zaporedno številko 18. Nedvomno so glede na ugotovljeno prisotnost obeh prepovedanih substanc v krvi obdolženca v njegovem ravnanju podani zakonski znaki prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 106 ZPrCP. Sodišče prve stopnje pa postopek o prekršku zoper obdolženca ni ustavilo iz razloga, ker kateri izmed zakonskih znakov tega prekrška ne bi bil podan (8. točka prvega odstavka člena 136 ZP-1), kot to napačno razloguje pritožba, temveč iz razloga, ker obstajajo druge okoliščine, ki obdolženčevo odgovornost izključujejo.

8. Ključna okoliščina, ki jo je prvostopno sodišče zanesljivo ugotovilo in katerim tudi pritožba ne oporeka jo ugotovitev, da je obdolženec vključen v medikamentozno terapijo, ki mu jo je predpisal lečeči zdravnik (dopis dr. G. D. iz Zdravstvenega doma ...). Iz zdravniške dokumentacije, ki jo je predložil sam obdolženec in iz dopisa Zdravstvenega doma ... z dne 19. 4. 2019 namreč izhaja, da ima obdolženec redno predpisano terapijo v ZD... in da gre za počasi sproščujoči morfin in klonazepam, da je to njegova redna terapija in da ob taki redni terapiji lahko vozi vozilo. Obdolženec je namreč vključen v vzdrževalni metadonski program in redno uživa solucijo substitola v rednih odmerkih, to zdravilo pa je takšno, ki se počasi sprošča kot morfin in klonazepam in je nadomestna terapija za vzdrževanje zdravljenja odvisnosti od opiatov, tako zdravljenje pa se izvaja izključno pod ustreznim zdravniškim nadzorom v okviru vsestranske psihosocialne podpore.

9. Po povedanem je torej nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi obstoj obdolženčeve krivde zaradi ugotovitve, da je v kritičnem času, ko je bil voznik v cestnem prometu imel v krvi prepovedani substanci morfin in klonazepam ob sočasni vključenosti v metadonski program in s strani zdravnika predpisane terapije substitola, ki ga jemlje v predpisanih odmerkih in pod ustreznim zdravniškim nadzorom. V tej zvezi pritožbeno sodišče opozarja na določbe Pravilnika o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov (pravilnik)1, ki določa in razvršča prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ter druge psihoaktivne snovi in njihove presnovke, pod vplivom katerih ne sme voziti vozila v cestnem prometu voznik ter določa še pogoje, pod katerimi pa voznik, ki v procesu zdravljenja uporablja psihoaktivne snovi, lahko vozi vozilo v cestnem prometu. Izpostaviti je določbo 3. člena citiranega pravilnika, ki določa, da lahko v cestnem prometu vozi voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog z zdravili iz 1. ali 2. alineje člena 2 tega pravilnika (zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označenih s polnim trikotnikom v rdeči barvi - absolutna prepoved upravljanja vozil) in zdravila, ki so označena s praznim trikotnikom (relativna prepoved upravljanja vozila), ki vsebujejo prepovedane droge iz 3. alineje 2. člena (prepovedane droge iz I., II. in III. skupine prepovedanih drog, ki jih določa predpis, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog), če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov. Po določbi člena 4 citiranega pravilnika pa lahko voznik, ki se zdravi s prepovedanimi drogami iz 3. alineje člena 2 navedenega pravilnika, če so sestavine zdravil, vozi vozilo pod pogojem, (-) da mu zdravnik, ki mu je zdravilo predpisal, vožnjo dovoli, kar pa se mora navesti v njegovi zdravstveni dokumentaciji, kot tudi, (-) da uporablja to zdravilo v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili lečečega zdravnika.

10. Ugotovitve sodišča prve stopnje, (-) da je obdolženec vključen v vzdrževalni metadonski program, da jemlje solucijo substitola v rednih odmerkih, (-) substitol pa je zdravilo, ki se počasi sprošča kot morfin in klonozapam, (-) da je vključen v medikamentozno terapijo, ki jo ves čas predpisuje in nadzoruje lečeči zdravnik, ki je na vprašanje sodišča tudi potrdil, da obdolženec lahko kljub taki terapiji vozi vozilo v cestnem prometu, (-) kar izkazuje tudi priloženo zdravniško potrdilo o kontrolnem zdravstvenem pregledu z dne 18. 6. 2019, pa na podlagi določbe člena 4 prej navedenega pravilnika omogočajo tako, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje zaključek, da je obdolženec sposoben za voznika motornih vozil (kar nenazadnje izhaja tudi iz potrdila o kontrolnem zdravstvenem pregledu) in da lahko vozi vozilo, zaradi česar je posledično tudi izključena obdolženčeva krivda za storitev očitanega prekrška, kar pritožba neutemeljeno problematizira.

11. Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji. Zato ima prvo sodišče prav, da obdolženec ne more biti odgovoren za storitev prekrška po tretjem odstavku člena 106 ZPrCP in je ravnalo pravilno, ko je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavilo, saj so tudi po prepričanju pritožbenega sodišča podane okoliščine, ki po določbah ZP-1 izključujejo odgovornost za prekršek (8. točka prvega odstavka člena 136 ZP-1), zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba, ki pa neutemeljeno sodišču prve stopnje očita kršitev materialnih določb ZP-1 in člena 106 ZPrCP, pa je neutemeljena.

12. Zaradi navedenega in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi uradoma (člen 159 ZP-1), je bilo potrebno pritožbo predlagatelja na podlagi tretjega odstavka člena 163 ZP-1 zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, ki je pravilna in zakonita.

1 Uradni list RS, št. 83/2011 z dne 21. 10. 2011.