Jedro

Tožnik je v tem postopku zahteval plačilo nadurnega dela, torej je uveljavljal denarni tožbeni zahtevek, pri katerem dokazno breme ni obrnjeno. To pomeni, da je moral tožnik dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa oziroma nadurno delo pri toženki. S pritožbenim sklicevanjem na lastno izpoved in na lastnoročno evidenco, iz katere izhaja, da je v vtoževanem obdobju opravil tudi delo prek polnega delovnega časa, tožnik pri pritožbenem sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo nadurnega dela v višini 1.686,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo povračilo toženkinih stroškov postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sklicuje se na svojo ročno evidenco opravljenih ur in trdi, da iz plačilnih list ne izhaja, da bi mu bilo plačano nadurno delo. Navaja, da toženka kljub sklicevanju prič na vodenje "šihtarice" na gradbiščih te listine ni predložila, temveč je predložila le tabelo, napisano na računalnik, v kateri pa so zanj navedene le redne delovne ure. Zatrjuje neverodostojnost predložene evidence, ki bi le skupaj s "šihtarico" lahko predstavljala verodostojen dokument, tako pa ne predstavlja ustreznega in verodostojnega dokaza o opravljenem tožnikovem delu pri toženki. Dalje navaja, da predložena tabela ni ustrezna evidenca delovnega časa, saj ne vsebuje zahtevanih podatkov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Zatrjuje nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, ker je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku kot verodostojno sprejelo naknadno računalniško napisano tabelo toženke, v katero je bil vnesen le redni delovni čas, druge postavke pa ne in se jih očitno pri toženki ni vodilo. Meni, da se glede na lastnosti dela na gradbišču delo ni opravljalo vedno ob istem času in enakomerno, zato tabela ni verodostojna. Navaja, da jo je prvič videl pred sodiščem, prej mu ni bila izročena, kar kaže, da je bila narejena naknadno za potrebe tega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, prereka pritožbene navedbe, predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za plačilo za 155opravljenih nadur (144. člen Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1), ker tožnik ni dokazal, da jih je za toženko opravil.

6.Pritožbeno sodišče je po preizkusu sodbe (19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS-1, v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Na ustrezne razloge sodbe se sklicuje in jih sprejema kot svoje, v nadaljevanju pa odgovarja na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7.Bistveno kršitev določb pravdnega postopka prvega odstavka 339. člena ZPP tožnik uveljavlja le na splošno, zato tega očitka pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

8.Tožnik je v tem postopku zahteval plačilo nadurnega dela, torej je uveljavljal denarni tožbeni zahtevek, pri katerem dokazno breme ni obrnjeno. To pomeni, da je moral tožnik dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa oziroma nadurno delo pri toženki. V bistvenem v pritožbi nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da tega ni dokazal. Sodišče prve stopnje je prepričljivo in argumentirano pojasnilo, zakaj je ugotovitev o tem, da tožnik ni opravljal nadurnega dela pri toženki, oprlo na listine, ki jih je predložila toženka, in na izpovedi zakonitega zastopnika toženke ter prič A.A., B.B., C.C. in D.D.1 Ne drži, da se je pri odločitvi sodišče prve stopnje oprlo le na evidenco opravljenih ur toženke v elektronski obliki (listina B 2), katere verodostojnost tožnik izpodbija v pritožbi. S pritožbenim sklicevanjem na lastno izpoved in na lastnoročno evidenco, iz katere izhaja, da je v vtoževanem obdobju opravil tudi delo prek polnega delovnega časa, tožnik pri pritožbenem sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Okoliščina, da na podlagi izvedenih dokazov ni sprejelo enakih zaključkov kot tožnik, ne pomeni, da dokazov ni ocenilo vestno.

9.Sklicevanje tožnika na evidenco opravljenih delovnih ur na gradbiščih oziroma t. i. "šihtarico" v postopku ne more biti uspešno, saj izvedba tega dokaza sploh ni bila predlagana v postopku, tožnik pa s strani toženke predloženi evidenci v elektronski obliki (B 9) v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni oporekal niti ni zatrjeval njene neverodostojnosti brez priložene t. i. "šihtarice". V svoji izpovedi je tožnik sicer opisoval ročni način beleženja ur pristojnih oseb na posameznih gradbiščih na liste papirja ter povedal, da je v svojo lastnoročno evidenco prepisoval na teh listih zabeležene ure, vendar pa izvedeni dokaz ne more nadomestiti pravočasno podanih trditev strank. Poleg tega je tožnikova izpoved sama s sabo v nasprotju, saj opisuje, da so liste, na katerih se je beležilo število ur, ob koncu meseca zavrgli, da torej ta evidenca delovnega časa sploh ne obstaja, po drugi strani pa se sklicuje na t. i. "šihtarico", ki bi morala biti predložena evidenci toženke, da bi ta lahko bila verodostojna. V medsebojnem nasprotju sta tudi zatrjevanje, da mu nadure niso bile plačane, in trditev, podprta z lastno izpovedjo, da so mu bile nadure nepravilno plačane prek postavk nadomestilo za ločeno življenje in prevoz na delo, do katerih naj ne bi bil upravičen, pri čemer ni mogoče razbrati, ali naj bi mu bile tako plačane vtoževane nadure oziroma njihov del in kakšen. Prvostopenjski ugotovitvi o tem, da so mu bile nadure plačane prek drugih postavk v plačilni listi, tožnik v pritožbi ne nasprotuje; že na tej podlagi njegov zahtevek ne more biti utemeljen in ga je tako sodišče prve stopnje tudi zato pravilno zavrnilo.

10.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

12.Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Z izjemo A.A. gre za priče, ki jih je v dokaz svojih trditev v postopku predlagal sam tožnik.