Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe prepričljivo pojasnilo svoj zaključek, da je v konkretnem primeru vtoževana odškodninska terjatev zastarala, še preden je morebiti prišlo do pretrganja (in zadržanja) kazenskega pregona zoper domnevnega povzročitelja škode (toženko). Ker je do zastaranja terjatve prišlo še pred tem, tudi kasnejše pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona, tega ne more spremeniti. Če je namreč zastaranje terjatve že nastopilo, njegovo pretrganje ne pride več v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 12.12.2014: - zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 250.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.2.2013 dalje do plačila (I. točka izreka), - tožnici naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 4.144,95 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da je s tožbo zahtevala le plačilo odškodnine za nepremičnine, ki bi ji do ½ morale pripadati v last. Ker je prišla toženka do teh nepremičnin s kaznivim dejanjem goljufije, terjatev ni mogla zastarati (sklicuje se na 377. člen ZOR in 217. člen KZ). Poudarja, da jo je toženka pred 20 leti, ko je trdila, da je ustanovila versko skupnost Sestre potujočih misijonark, zavedla. V nadaljevanju ponavlja svoje v postopku na prvi stopnji podane trditve o ravnanju toženke, ki naj bi se s svojim ravnanjem na njen račun protipravno obogatila za najmanj 250.000,00 EUR.

3. Toženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe(1) natančno in prepričljivo pojasnilo svoj zaključek, da je v konkretnem primeru vtoževana odškodninska terjatev zastarala, še preden je morebiti prišlo do pretrganja (in zadržanja) kazenskega pregona zoper domnevnega povzročitelja škode (toženko). (2) Ker je do zastaranja terjatve prišlo še pred tem, (3) tudi (morebitno) kasnejše pretrganje in zadržanje zastaranje kazenskega pregona, (4) tega ne more spremeniti. Če je namreč zastaranje terjatve že nastopilo, njegovo pretrganje ne pride več v poštev. (5) Pritožba pa ne uspe ne s (ponovnim podrobnim) navajanjem, kako (protipravno) naj bi postopala toženka, (6) niti zgolj s (pavšalnim) vztrajanjem na stališču, da vtoževana terjatev zaradi obstoja kaznivega dejanja (goljufije) ni mogla zastarati, vzbuditi nobenega dvoma v pravilnost zaključkov, ki jih izpodbija.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP(7)). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženka sama krije svoje stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o tožničini pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej predvsem točke 14 – 19. Op. št. (2): Na kar se je tožnica v postopku na prvi stopnji (v zvezi s 377. členom Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR; Ur. l. SFRJ, št. 29/1978, s kasnejšimi spremembami) sklicevala.

Op. št. (3): Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in pritožba te ugotovitve ne izpodbija), naj bi tožnica najkasneje 17.1.1995 izvedela za domnevno škodo in povzročitelja le-te. Ker je (najkasneje) takrat začel teči zastaralni rok (prvi odstavek 376. člena ZOR), to pomeni, da je ta do leta leta 2013 (ko je tožnica zoper toženko vložila kazensko ovadbo oziroma zahtevo za preiskavo) v vsakem primeru potekel (in sicer tudi če bi se upošteval - na kar se sklicuje tožnica - zastaralni rok za kazenski pregon za kaznivo dejanje goljufije po prvem oziroma drugem odstavku 217. člena v zvezi s 111. členom KZ - Ur. l. RS, št. 63/94, s kasnejšimi spremembami; glej tudi tretji odstavek 171. člena KZ SRS - Ur. l. SRS, št. 12/1977, s kasnejšimi spremembami - v zvezi z 2. točko prvega odstavka 95. člena KZ SFRJ - Ur. l. SFRJ, št. 44/1976, s kasnejšimi spremembami).

Op. št. (4): S tožničino vložitvijo kazenske ovadbe oziroma zahteve za preiskavo v letu 2013. Op. št. (5): Glej npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 224/2012 z dne 21.3.2013 in II Ips 82/2008 z dne 26.11.2009. Op. št. (6): Kar je z ozirom na ugotovitev, da je terjatev (tudi če je res nastala) zastarala, nerelevantno.

Op. št. (7): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.