Jedro

Pri dogovoru o gradnji gre za pogodbeno pridobitev lastninske pravice, kar pomeni, da je napačna izpeljava tožnikov, da dogovoru o gradnji sledi originarna pridobitev solastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrnilo in odločilo, da sta tožnika dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 879,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep sta tožnika vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo dovoli, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj odločitev temelji zgolj na izpovedbah tožnikov, ne pa tudi na izpovedbah prič, katerih zaslišanje sta predlagala. Zmoten je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika nista dokazala, da brez svoje krivde zatrjevanih novih dejstev in dokazov nista mogla uveljavljati v prvotnem postopku. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnika brez posebnih težav in ob potrebni skrbnosti, izvedbo dokaza z zaslišanjem v predlogu za obnovo predlaganih prič, lahko predlagala že dosedanjem postopku. Tožnika sta pri prejšnjem lastniku G. delala v avtomehanični delavnici. Splošno znano dejstvo je, da se v takšnih delavnicah dnevno nahaja veliko število ljudi zaradi popravila ali servisa avtomobila. Tožnika sta pridno popravljala in servisirala vozila in ob pogovorih lastnika G. s strankami nista bila navzoča (v svoji poštenosti in naivnosti nista nikoli niti pomislila, da delavnica ni njuna). Za vsebino pogovorov, o katerih bi izpovedale predlagane priče, tožnika nista vedela in tudi nista mogla vedeti, vse do maja 2009. Zaključek sodišča prve stopnje bi bil smiseln in utemeljen le v hipotetičnem primeru, da bi tožnika že prej vedela za vsebino razgovorov z lastnikom. Tega pa vse do maja 2009 nista vedela, zato predlaganih prič v prvotnem postopku nista mogla predlagati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da bi tožnika dokaz z zaslišanjem predlaganih prič lahko predlagala že v prvotnem postopku, torej preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 395. člena v zvezi z 10. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da iz trditev in izpovedb tožnikov ne izhaja, da bi predlagane priče lahko potrdile konkretno vsebino s strani tožnikov zatrjevanega dogovora. Pa tudi, če bi predlagane priče potrdile dogovor, kot sta ga tožnika ves čas zatrjevala, torej dogovor, da je pravni prednik toženke izrecno dovolil novogradnjo in jima zagotovil, da bosta postala tudi zemljiškoknjižna lastnika, za tožnika ne bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). Kot je bilo že večkrat povedano, tudi s strani revizijskega sodišča, tožnika solastninske pravice na sporni nepremičnini nista mogla pridobiti na originaren način (12. točka sodbe VS RS II Ips 461/2007 z dne 26.2.2009). Kot drugo pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, sta tožnika ponudila dogovor o gradnji. Gre za pogodbeno pridobitev lastninske pravice, in pritožbeno sodišče ponavlja (to je pojasnilo že revizijsko sodišče), da je napačna izpeljava tožnikov, da dogovoru o gradnji sledi originarna pridobitev solastninske pravice. Z zahtevkom na ugotovitev (so)lastninske pravice zato tožnika ne moreta uspeti. Kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje v odločbi Cp 834/2006 z dne 20.9.2006, dejstvo, da je pravni prednik z gradnjo soglašal, še ne zadostuje za nastanek lastninske pravice. Soglasje še ni pravni posel. Tudi obljuba J. G., pravnega prednika toženke, da jima bo nepremičnino prodal, ne predstavlja veljavnega temelja za pridobitev lastninske pravice (1. odstavek 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij). Tudi, če bi obstoj navedenih dejstev predlagane priče potrdile, to ne bi pripeljalo do zaključka o obstoju zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega bi tožnika od toženke lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine (razpolagalni pravni posel).

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo je torej pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).