Jedro

Ob upoštevanju prijave terjatev in napotitvenih sklepov tožniki višine priglašenih terjatev niso smeli zviševati s spremembami tožb v letu 1995 in bi sodišče prve stopnje moralo odločati le o višini v prijavi navedenih terjatev, ne pa prek teh.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v:

1.b točki izreka (tožnik A. P.) tako, da na novo glasi: " Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 168.471,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -22.900,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -20.630,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -24.147,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -22.774,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -21.788,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -29.007,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -27.525,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila",

1.c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila, 2.b točki izreka (tožnik V. P.) tako, da na novo glasi: " Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 165.586,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -21.916,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -20.747,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -24.331,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -23.193,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -21.259,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -28.344,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -25.796,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila",

2.c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila.

3.b točki izreka (tožnik L. K.) tako, da na novo glasi: "Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 166.387,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -21.916,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -20.854,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -24.238,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -23.279,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -21.792,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -27.800,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -26.490,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila",

3.c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila,

4.a izreka (tožnik N. C.) spremeni tako, da se znesek 271.643,10 SIT zniža na znesek 127.942,00 SIT, 4.b točki izreka tako, da na novo glasi: "Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 174.998,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -22.968,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -22.902,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -24.398,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -23.452,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -21.931,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -28.858,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -30.498,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila",

4.c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila, 5.b točki izreka (tožnica J. L.) tako, da na novo glasi: "Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 118.928,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -15.434,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -14.961,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -17.251,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -16.583,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -15.615,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -20.145,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -18.939,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila", 5 .c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila, 6.b točki izreka (tožnik G. G.) tako, da na novo glasi: "Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 246.176,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -35.540,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -30.053,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -35.672,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -34.101,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -30.242,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -42.798,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -37.770,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila",

6.c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila, 7.b točki izreka (tožnica J. E.) tako, da na novo glasi: "Za razliko na OD in regresu za prehrano za čas do 31.7.1993 v skupnem znesku 118.037,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: -15.747,00 SIT od 17.2.1993 dalje do plačila -14.766,00 SIT od 12.3.1993 dalje do plačila -17.015,00 SIT od 23.4.1993 dalje do plačila -16.356,00 SIT od 19.3.1993 dalje do plačila -15.359,00 SIT od 14.6.1993 dalje do plačila -19.792,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila -19.002,00 SIT od 3.9.1993 dalje do plačila",

7.c točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za znesek razlike v regresu za letni dopust v višini 10.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.7.1993 dalje do plačila, II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožniki so dolžni toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 12.000,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenim zahtevkom tožnikov in jim prisodilo zneske na račun razlike plače za leto 1991, 1992 in 1993 ter januar 1994, razliko regresa za prehrano v letih 1992 in 1993 ter še razliko regresa za letni dopust za leto 1993, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje do plačila, kot je to razvidno iz 1. do 7. točke izreka. Tožena stranka je dolžna tožnikom povrniti stroške postopka v višini 1,709.341,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2000 dalje do plačila. Kar so tožniki zahtevali več, je sodišče zavrnilo.

Zoper sodbo se v ugodenem delu pritožuje tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga zavrnitev zahtevkov, podrejeno, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. Pritožba opozarja na dve odločilni dejstvi, ki ju sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je zato napačno razsodilo. Prvič ni upoštevalo tega, da so tožniki tuji državljani, ki jim je prenehalo delovno razmerje po zakonu že v letu 1992, razen tožniku C. N., ki mu je prenehalo dne 25.8.1993, ter zato niso upravičeni zahtevati izplačilo vtoževanih terjatev iz delovnega razmerja. Poleg tega sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo dejstva, da tožniki niso vložili tožbe za vse zahtevke, ki so jih navedli v prijavi terjatev stečajnemu sodišču. To sodišče je tožnike napotilo na pravdo le glede enega zahtevka za izplačilo razlike plače po 62. členu panožne kolektivne pogodbe za premalo izplačane plače v letu 1991. Sodišče je tako odločalo o terjatvah, ki jih tožniki niso prijavili stečajnemu senatu.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so bili tožniki v delovnem razmerju pri toženi stranki na podlagi veljavnih pogodb o delu, da so delo za toženo stranko opravljali v Republiki Hrvaški, za kar kot državljani te države niso potrebovali delovnega dovoljenja in da jim je delovno razmerje prenehalo po sklepih tožene stranke z dnem uvedbe stečaja. Ta ugotovitev je potrjena tudi z drugimi dokazi, kot so zaslišanja prič in delovne knjižice. Zaradi navedenega je neutemeljena pritožbena trditev, da tožniki glede na Zakon o zaposlovanju tujcev niso upravičeni zahtevati plačilo razlike neizplačane plače in plač ter drugih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja od leta 1991 pa vse do dneva stečaja.

Delno pa so utemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na prijavo terjatev tožnikov stečajnemu senatu in na sklep Okrožnega sodišča v K, z dne 24.5.1995. Iz prijave z dne 11.4.1994 je razvidno, da so tožniki prijavili stečajnemu senatu štiri vrste terjatev zneskovno in sicer: razliko plače za leto 1992 in razliko iz naslova regresa za prehrano med delom, razliko plače za leto 1993 od 1.1. do 31.7. ter regres za prehrano, neizplačane plače za čas od avgusta 1993 do vključno januarja 1994 in regres za prehrano za to obdobje ter razliko plače po 62. členu panožne kolektivne pogodbe za leto 1991 na podlagi listine, ki jo je izdala tožena stranka v DEM, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje. Navedli so, da so za vse prve tri navedene terjatve vložili tožbe, čeprav to ni bilo res. Stečajni senat je v obrazložitvi sklepa navedel, da stečajni upravitelj prereka v celoti prijavljene terjatve in ker so že bile vložene tožbe, je le za zadnjo terjatev iz naslova listine za razliko plače po 62. členu kolektivne pogodbe napotil tožnike na pot pravde, čeprav bi moral v izreku zajeti tudi prve tri terjatve. Ker postane pravnomočen le izrek sklepa, je šteti, da ostale priglašene terjatve niso bile prerekane v priglašeni višini. Zato bi sodišče prve stopnje, glede višine terjatev tožnikov, moralo upoštevati priglašene terjatve, kot ga je na to opozorilo tudi pritožbeno sodišče v sklepu z dne 15.1.1998, opr. št. Pdp 350/96, ko je dovolilo razširitev tožbe v letu 1993 in 1995 za terjatve iz naslova neizplačanih plač za leto 1993 in januar 1994 ter regresa za prehrano ter za izplačilo razlike plače za leto 1991 po že navedeni listini tožene stranke.

Ob upoštevanju prijave terjatev in obeh navedenih sklepov sodišč, tožniki višine priglašenih terjatev niso smeli zviševati s spremembami tožb v letu 1995, sodišče prve stopnje pa bi glede na to moralo odločati le o višini v prijavi navedenih terjatev, ne pa preko teh. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi podatkov iz prijave terjatev in iz takratnih predlogov in sprememb tožb iz leta 1993 ugotovilo obstoj terjatev tožnikov, navedenih v posameznih točkah izreka. Vse terjatve tožnikov iz naslova razlike OD in regresa za prehrano v letu 1992 v izpodbijani sodbi (v posamezni točki pod a) so ugotovljene v višini, kot so bile prijavljene, razen za tožnika N. C., ki znašajo pravilno 127.942,00 SIT in ne v višjem znesku, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pri vseh ostalih tožnikih pa terjatve iz naslova razlike plače in regresa za prehrano za čas od 1.1. do 31.1993 (pod točko b) niso ugotovljene v prijavljeni višini in po mesečnih zneskih, navedenih v spremembah tožb v letu 1993. Zato je pritožbeno sodišče zneske teh terjatev ustrezno znižalo in mesečno specificiralo, kot je razvidno iz izreka. Pri vseh tožnikih je znižalo skupno višino terjatve iz naslova neizplačane plače za čas od avgusta 1993 do januarja 1994, regres za prehrano in za razliko za regres za dopust 1993 (točka c) za znesek razlike regresa za letni dopust za leto 1993 v višini 10.082,00 SIT, ker ta terjatev, kljub tožbi, ni bila priglašena v stečaju.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo za vse tožnike za njihove terjatve, navedene pod b/ in c/ v posamezni točki izreka, za tožnika N. C. pa tudi v točki a/, kot je razvidno iz izreka te sodbe pod I. V ostalem je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in v nespremenjenem in izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je v manjšem delu uspela s pritožbo in sicer za znesek 843.180,00 SIT, kar predstavlja 10 % prisojenih terjatev v izpodbijani sodbi. Zato ji je pritožbeno sodišče priznalo za pritožbo 100 točk, kar znese glede na vrednosti točke 10.000,00 SIT ter še 20% DDV ali 2.000,00 SIT oziroma skupno 12.000,00 SIT. Stroškov sodne takse za pritožbo pritožbeno sodišče ni priznalo, ker ta ni bila plačana. Na podlagi 154. člena v povezavi s 165. členom ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da so tožniki dolžni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbe v višini 12.000,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo.