14. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper

- odločbo Senata za prekrške št. Pp-6676/01 z dne 17. 8. 2001 v zvezi z odločbo Sodnika prekrške Brežice št. P-1457/01 z dne 10. 7. 2001 in

- dopis Državnega tožilstva št. Ut-I-8/02-4-KUK-vp z dne 10. 4. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočno odločbo o prekršku in odločbo (pravilno dopis) Vrhovnega državnega tožilstva. S prvostopenjsko odločbo je Sodnik za prekrške na podlagi devetega v zvezi z desetim odstavkom 105. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in nasl. - v nadaljevanju ZP) zavrnil predlog pritožnika za uvedbo postopka o prekršku zoper policista in postopek zaradi poteka relativnega zastaralnega roka ustavil. Senat za prekrške je pritožnikovo pritožbo zavrnil in v celoti potrdil prvostopenjsko odločbo. Z dopisom, navedenim v drugi alineji izreka tega sklepa, pa je Vrhovno državno tožilstvo pritožnika obvestilo, da zoper pravnomočni odločbi (prva alineja izreka tega sklepa) ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti.

2.V ustavni pritožbi pritožnik opisuje potek postopka pred organi, ki so odločali v postopku o prekršku, ter izrecno navaja, da ustavno pritožbo vlaga v roku 30 dni od vložitve zadnjega pravnega sredstva. V zvezi z izpodbijanimi akti zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega in procesnega prava ter kršitev 14., 21., 22., 26., 32. in 34. člena Ustave.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je ta mogoča.

Ustavno sodišče lahko izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku navedenega roka (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

4.Ustavna pritožba zoper odločbe sodnika za prekrške, navedene v prvi alineji izreka tega sklepa, ni dopustna. Iz pobude Generalnemu državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 11. 2. 2002, ki jo pritožnik prilaga ustavni pritožbi, izhaja, da je bila odločba Senata za prekrške pritožniku vročena že 4. 12. 2001. Rok za vložitev ustavne pritožbe je tako začel teči od dneva vročitve izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tega roka si pritožnik ne more varovati s predlogom tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Predloga državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano pravnomočno odločbo, ki ga je vložil po poteku 60-dnevnega roka od vročitve izpodbijanih odločb, po mnenju Ustavnega sodišča ni mogoče šteti za pravno sredstvo, ki mora biti izčrpano pred vložitvijo ustavne pritožbe (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-105/95 z dne 6. 10. 1995, OdlUS IV, 175). Zato 60-dnevni rok ne prične teči z vročitvijo obvestila državnega tožilstva o nesprejetju pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, saj takšno obvestilo tudi nima narave posamičnega akta, zoper katerega je (kot sledi v nadaljevanju) dopustna ustavna pritožba. Ustavna pritožba, vložena dne 4. 5. 2002, je torej prepozna. Ker je ena od procesnih predpostavk za dopustnost ustavne pritožbe njena pravočasnost, ki v konkretnem primeru ni podana, pritožnik pa obravnave po roku (tretji odstavek 52. člena ZUstS) tudi ni predlagal, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

6.Ustavna pritožba zoper dopis državnega tožilstva, naveden v drugi alineji izreka tega sklepa, prav tako ni dopustna.

Izpodbijani dopis predstavlja le obvestilo državnega tožilstva, da ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe izdane v postopku o prekršku. Takšnega dopisa pa ni mogoče šteti za posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti posameznika v smislu 50, člena ZUstS.

7.Ker ustavna pritožba zoper v izreku tega sklepa navedene akte ni dopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer