Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje nedvomno izhaja, da je pri toženi stranki prišlo do organizacijskih sprememb, ki so v primeru tožnika pomenile ukinitev sektorja, katerega vodja je bil, in obeh delovnih mest v tem sektorju.

Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga in tudi prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da se naloge pooblaščenca še vedno opravljajo (in se morajo opravljati) na drugem delovnem mestu, na zakonitost odpovedi ne vpliva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga, nato pa na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) pogodbo razvezalo z dnem izdaje sodbe. Toženi stranki je naložilo priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od njegovega prenehanja do 11. 6. 2012 in plačilo odškodnine. Delno je denarne zahtevke tožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu vodje sektorja za preprečevanje pranja denarja, ki ga je tožena stranka ukinila, kot tudi obe delovni mesti v tem sektorju. Vendar pa je presodilo, da je bila odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR, ker ni preverila, ali je tožnika mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji na drugih delih. Tožena stranka je ob ukinitvi sektorja ustanovila novo delovno mesto pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja, na katerem je zaposlila drugo delavko. Po presoji sodišča je šlo za identično delovno mesto, za katero je imel pogodbo o zaposlitvi sklenjeno tožnik.

2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni pritožbeni obravnavi pritožbo tožnika zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da ukinitev sektorja za preprečevanje pranja denarja z dvema zaposlenima ter na novo ustanovitev enega delovnega mesta pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja ne more predstavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zmotno in v nasprotju z izvedenimi dokazi je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zmotna in protispisna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o identičnosti delovnega mesta, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi, in novoustanovljenega delovnega mesta. Ni nezakonito, če se delodajalec odloči, da bo novo delovno mesto ponudil delavki, ki sicer ni opravljala dela na nobenem od delovnih mest, ki sta se združili v novo delovno mesto, temveč na nekem tretjem delovnem mestu, ki je bilo ob isti reorganizaciji prav tako ukinjeno, tej delavki pa brez njenega soglasja pogodbe o zaposlitvi ni mogla odpovedati. Neutemeljena in protispisna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je materialno pravno zmotna utemeljitev sodišča, da je zaradi ukinitve dveh delovnih mest prenehala potreba po opravljanju dela iz obeh pogodb o zaposlitvi, in v zvezi s tem izpodbijana sodba tudi nima zadostnih in argumentiranih dejstev, da bi se lahko preizkusila. Sodišče je spregledalo, da gre za (novo ustanovljeno) delovno mesto pooblaščenca za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga kot obveznega določa Zakon o izvajanju ukrepov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT) in tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje tega dela. Ker je pooblaščenec obvezen po zakonu, ni mogoče ukiniti delovnega mesta, v okviru katerega se opravlja ta funkcija. Tožnik je to delo opravljal v okviru delovnega mesta vodje sektorja za preprečevanje pranja denarja, ki je bilo le preimenovano v delovno mesto pooblaščenca za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Niso pa prenehale potrebe po opravljanju dela pooblaščenca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi tožnika. V nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu in zapisniki je ugotovitev sodišča o razliki med (ukinjenim) delovnim mestom vodje sektorja in (novoustanovljenim) delovnim mestom pooblaščenca. V zvezi s tem je tožnik predlagal zaslišanje priče J. M., vendar ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje tega dokaza ni izvedlo. Pri zavrnitvi tega dokaza je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo določbe ZPP, saj je tožnik pravočasno in v skladu z določbo 286. b člena ZPP grajal relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Nejasne oziroma med seboj v nasprotju so navedbe v izpodbijani sodbi glede časa ukinitve delovnega mesta. Sklep o ukinitvi delovnega mesta tožnika je bil sprejet 17. 10. 2011 in je stopil v veljavo s 1. 11. 2011, sklep o imenovanju pooblaščenca je bil sprejet šele 1. 12. 2011, tožniku pa je bila redna odpoved vročena šele 6. 1. 2012. Pomanjkljiva je sodba tudi v zvezi z dejstvom, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR. Tožnik je kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi navajal tudi diskriminacijo, v zvezi s katero se sodišče druge stopnje sploh ni opredelilo. Sodišče druge stopnje je svojo sodbo oprlo tudi na dokaz z izpovedbo priče E. K., ki je sodelovala v postopku mediacije kot pooblaščenka tožene stranke, zaradi česar je nedvomno podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Izpodbijana sodba ima obrazložitev in se opredeli do pritožbenih navedb glede domnevnih pomanjkljivosti pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR. Prav tako se opredeli do zgolj navržene pritožbene navedbe o tem, da „se poraja utemeljeno vprašanje o diskriminaciji tožnika“. Pri čemer tekom postopka tožnik ni navajal konkretnih dejstev, ki bi opravičevale domnevo o neenakem obravnavanju tožnika na podlagi kakšne od njegovih osebnih okoliščin, temveč je svoj „dvom“ utemeljeval z izbiro druge delavke na novoustanovljeno delovno mesto, do česar pa se izpodbijana sodba jasno opredeli. Izpodbijana sodba ima obrazložitev tudi glede vpliva časa ukinitve tožnikovega delovnega mesta na domnevno nezakonitost odpovedi. Izpodbijana sodba nima formalnih pomanjkljivosti in zato ni obremenjena z zatrjevanimi kršitvami iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča pa pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tudi glede zatrjevane kršitve zaradi zavrnitve dokaza z zaslišanjem priče J. M. ima izpodbijana sodba obširno in pravilno obrazložitev. Njeno zaslišanje je tožnik predlagal prepozno in tudi ni bilo potrebno. Predvsem pa se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je to zatrjevano kršitev uveljavljal skladno z določbo prvega odstavka 286. b člena ZPP. V zapisniku glavne obravnave z dne 11. 6. 2012 je navedeno le: „Uveljavljamo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 286. b členu ZPP.“ Nič o tem, katero kršitev in s čim naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo. Domnevne kršitve zaradi zaslišanja priče E. K. pa tožnik v reviziji prav tako ne opredeli, predvsem pa njenemu zaslišanju pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal in tudi v postopku (na obravnavi) pred sodiščem druge stopnje izvedbi tega dokaza ni ugovarjal. 9. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je delovno mesto pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma obvezno delovno mesto po ZPPDFT, in zato delovnega mesta, v okviru katerega se ta funkcija opravlja, ni mogoče ukiniti. ZPPDFT določa le, da morajo organizacije za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so določene v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenovati pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov (prvi odstavek 40. člena), ne pa tudi, da morajo za opravljanje teh nalog obvezno imeti posebno delovno mesto. Zagotoviti mora le, da delo pooblaščenca opravlja oseba, ki je zaposlena na delovnem mestu, ki je v organizaciji sistemizirano na tako visokem položaju, da osebi omogoča hitro, kakovostno in pravočasno izvajanje nalog, predpisanih v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi (prva točka prvega odstavka 41. člena). Taka ureditev ne preprečuje toženi stranki, da sistemizira samostojno delovno mesto pooblaščenca, pa tudi ne, da tako delovno mesto ukine in naloge pooblaščenca poveri osebi, zaposleni na drugem delovnem mestu, ali da delovno mesto organizacijsko in vsebinsko oblikuje drugače. Gre za dve ločeni vprašanji. Eno je izpolnjevanje obveznosti po ZPPDFT v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Drugo, kar je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi relevantno, pa je vprašanje, ali je podan zatrjevani (organizacijski) poslovni razlog za odpoved.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje (točki 8. in 9. obrazložitve) nedvomno izhaja, da je pri toženi stranki prišlo do organizacijskih sprememb, ki so v primeru tožnika pomenile ukinitev sektorja, katerega vodja je bil, in obeh delovnih mest v tem sektorju. Naloge, ki sta jih tožnik in sodelavka opravljala kot pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter njegov namestnik (strokovni sodelavec), so se združile v novo, samostojno delovno mesto pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Taka organizacijska sprememba pomeni tudi, da ni mogoče govoriti o identičnost prejšnjega tožnikovega delovnega mesta in novoustanovljenega delovnega mesta pooblaščenca, ki opravlja tudi naloge, ki jih je prej opravljala tožnikova sodelavka na delovnem mestu strokovnega sodelavca (točka 10 obrazložitve izpodbijane sodbe). Na podlagi takih dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga in tudi prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da se naloge pooblaščenca še vedno opravljajo (in se morajo opravljati) na drugem delovnem mestu, na zakonitost odpovedi ne vpliva.

11. Neutemeljene so tožnikove navedbe, da je imel čas ukinitve njegovega delovnega mesta, vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in čas zaposlitve H. T. na novo ustanovljenem delovnem mestu kakršen koli vpliv na zakonitost odpovedi. Po dejanskih ugotovitvah sodišča druge stopnje je bil sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta sprejet 17. 10. 2011, z učinkovanjem s 1. 11. 2011, s tem dnem pa je bila H. T. ponujena zaposlitev na novo ustanovljenem delovnem mestu. Po 1. 11. 2011 tako ni bilo podlage za prepričanje tožnika, da njegovo delovno mesto ni bilo ukinjeno, predvsem pa ne za prepričanje, da je lahko opravljal delo na novo ustanovljenem delovnem mestu.

12. Revizijske navedbe o tem, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR, so pomanjkljive, saj tožnik ne navaja ničesar, kar bi kazalo na to, da je tožena stranka imela prosta ustrezna delovna mesta za tožnika in katera bi to lahko bila. Vztrajanje tožnika, da bi to lahko bilo le delovno mesto pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pa je neutemeljeno iz jasnih in prepričljivih razlogov izpodbijane sodbe (točke 11., 12. in 14), s katerimi se revizijsko sodišče strinja.

13. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).