Jedro

Zgolj splošno sklicevanje na obveznosti stečajnega postopka ne zadošča ne za oprostitev ne za odlog plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka) kot predlog za odlog plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev iz II. točke izreka se pritožuje tožeča stranka, ki se strinja, da je sodna taksa strošek stečajnega postopka, da pa je zaprosila za odlog plačila sodne takse do takrat, ko bo premoženje unovčeno. Predlog meri na to, da se ji pusti dovolj likvidnih sredstev, da premoženje unovči. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi lahko takso plačala takoj in v enkratnem znesku, kar je oprlo na ugotovitev, da ima stranka na računu 13.611,59 EUR, kar je več kot znesek takse. Sodišče je prezrlo, da je prodaja premoženja povezana s stroški in je povsem neživljenjsko primerjalo višino likvidnih sredstev s sodno takso ter pri tem zanemarilo tekoče stroške stečajnega postopka. Tožeča stranka bo plačilo sodne takse brez ogrožanja lastne dejavnosti lahko zagotovila po unovčenju premoženja, pred tem pa ne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Popolna oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe po zakonu ni dopustna. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je navedlo, da zgolj splošno sklicevanje na obveznosti stečajnega postopka ne zadošča ne za oprostitev ne za odlog plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče se s takšno presojo v celoti strinja, še posebej upoštevaje višino ugotovljenih likvidnih sredstev iz naslova unovčenja stečajne mase (13.611,59 EUR) v primerjavi z višino dolžne sodne takse (4.545,00 EUR). Tožeča stranka je v predlogu navedla le, „da sredstva na TRR nujno potrebuje za pokrivanje tekočih stroškov stečajnega postopka“ in „da bi bilo takojšnje plačilo takse za tožečo stranko tako hudo breme, da bi ogrozilo nadaljnji potek stečajnega postopka“. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, bi morala tožeča stranka konkretno navesti, koliko sredstev potrebuje za pokrivanje tekočih stroškov.

6. Tega tožeča stranka ni pojasnila in se še v pritožbi (kar je glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP tudi prepozno) le posplošeno sklicuje na sredstva, ki jih potrebuje za unovčevanje premoženja in še vedno ne pojasni, s kakšnimi stroški naj bi bila povezana prodaja premoženja oziroma katere tekoče stroške stečajnega postopka je sodišče zanemarilo.

7. Zaradi navedenega in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).