Jedro

Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev, ki te pravice nimata, je zahteva nedovoljena.

Izrek

Zahteva pooblaščenca oškodovancev kot tožilcev J.P. in M.P. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 28.05.2002 uvedel preiskavo zoper obdolžene S.Š., A.L., B.H., L.K. in T.P. zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. členu KZ ter kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ. Zoper obdolžene M.B., N.N. in Z.C. pa je uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1., 2. in 3. odstavku 152. člena v zvezi s 25. členom KZ (točka I). Glede ostalih kaznivih dejanj, za katere sta oškodovanca kot tožilca zahtevala uvedbo kazenske preiskave, pa je preiskovalni sodnik zahteval odločitev zunajobravnavnega senata, in sicer: zoper obdolžene S.Š., A.L., B.H., L.K. in T.P. zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1., 2. in 3. odstavku 152. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, dveh kaznivih dejanj protipravnega odvzema prostosti po 2. odstavku 143. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, kaznivega dejanja neupravičene osebne preiskave po 1. in 2. odstavku 147. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ ter kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ; zoper obdolžene M.B., N.N. in Z.C. pa je bila zahtevana uvedba preiskave zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. in 2. odstavku 261. člena KZ (točka II).

Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom z dne 27.09.2002 ugodil pritožbam zagovornikov in zahtevo oškodovancev kot tožilcev za preiskavo zavrnil tako glede kaznivih dejanj, za katera je preiskovalni sodnik uvedel kazensko preiskavo, kot glede kaznivih dejanj, glede katerih se preiskovalni sodnik z zahtevo za preiskavo ni strinjal. Zoper ta pravnomočni sklep je pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev dne 17.02.2003 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti "iz razlogov po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na podlagi 421. člena v zvezi s členoma 367 in 63 ZKP" in Vrhovnemu sodišču predlagal, "da po pregledu spisovnega materiala (3. odstavek 423. člena ZKP) zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi po določilih 426. in 427. člena ZKP".

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in njegov zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki jih zakon našteva taksativno, je torej od upravičenih tožilcev omenjen le državni tožilec Republike Slovenije, ne pa tudi druga dva upravičena tožilca, to je oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec. Glede na to, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev, ki te pravice nimata, je zahteva nedovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.