Jedro

Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.

Izrek

Pritožba oškodovanke A.L., d.o.o. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 85796/2010 z dne 20. 5. 2013 po 390. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nedovoljeno zavrglo pritožbo zoper sodbo I K 85796/2010 z dne 2. 11. 2012, ki jo je vložil predstavnik oškodovane gospodarske družbe A.L., d.o.o. Sklep temelji na ugotovitvi, da je pritožba zoper oprostilno sodbo nedovoljena, ker sme po četrtem odstavku 367. člena ZKP oškodovanec izpodbijati sodbo samo glede odločbe o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper sklep se je družba A.L., d.o.o. po svojih zastopnikih pritožila. V pritožbi zastopnika navajata, da sta ravnala skladno s pravnim poukom v sodbi sodišča prve stopnje, ki jo je prejela družba, da je bila pritožba vložena pravočasno, o njej pa glede na pravni pouk ne bi smel odločati sodnik, ki je sodbo izrekel, temveč Višje sodišče v Mariboru. Iz pritožbe smiselno izhaja predlog pritožbenemu sodišču, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZKP v drugem odstavku 375. člena določa, da prepozno (389. člen) in nedovoljeno (390. člen) pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje. Navedeno pomeni, da mora pravočasnost in dovoljenost vložene pritožbe preizkusiti predsednik senata oziroma sodnik, ki je izrekel sodbo. Za izdajo sklepa, s katerim je kot nedovoljeno zavrgel pritožbo zoper sodbo, je bil torej pristojen sodnik sodišča prve stopnje, pravilna pa je tudi njegova odločitev.

5. V napadenem sklepu je namreč pravilno obrazloženo, da sme po četrtem odstavku 367. člena ZKP oškodovanec izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka. Oškodovanec se sme pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba (370. člen ZKP) le v primeru, če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca (drugi odstavek 63. člena ZKP), kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Obtožnico zoper obdolženega Z.P. je 11. 11. 2010 vložila okrožna državna tožilka, jo na glavni obravnavi zastopala in zoper oprostilno sodbo je tudi vložila pritožbo. Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških, v obravnavanem primeru pa se je oškodovanka nedovoljeno pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker je bil obdolženec obtožbe oproščen.

6. Skladno s petim odstavkom 363. člena ZKP se overjen prepis sodbe s poukom o pravici do pritožbe vroči oškodovancu le, če ima pravico do pritožbe. V obravnavani zadevi je bila sodba očitno pomotoma, ker v sodbi ni odločbe o stroških oškodovanke, še pred pravnomočnostjo poslana oškodovanki, ki pa zoper sodbo iz navedenih razlogov ne more vložiti pritožbe iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo oškodovane družbe zavrglo kot nedovoljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.