Jedro

Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (2. odstavek izreka sodbe) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, opr. št. ... z dne 18. 9. 2009 ter da se toženi stranki naloži, da tožnika ponovno vpiše v evidenco brezposelnih oseb kot iskalca zaposlitve (prvi odstavek izreka). V drugem odstavku je ugotovilo, da je dokončna odločba tožene stranke opr. št. ... z dne 18. 9. 2009 pravilna in zakonita.

Zoper sodbo se je pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma jo razveljavi iz zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da mu delodajalec G., kjer mu je 30. 6. 1995 prenehalo delovno razmerje, ni zagotovil ponovne zaposlitve. Od 1. 7. 1995 do 30. 6. 1997 mu je bilo zagotovljeno nadomestilo med brezposelnostjo. Kot invalid je imel varovano zaposlitev. Tožena stranka je nepravilno ugotovila čas prenehanja delovnega razmerja, Navaja, da so mu bile kršene osnovne pravice do enakopravnega sojenja. V delovnem sporu je že leta 1998 uspel z zahtevkom za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Navaja sodbe, ki naj bi bile podlaga za razveljavitev prvotne odločbe Zavoda RS za zaposlovanje o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Ker bi si moral sam plačevati prispevke za obvezno zavarovanje, je zaradi nevzpostavitve delovnega razmerja prikrajšan. Za čas čakanja na ustrezno zaposlitev mu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odmeril nadomestilo plače v višini 80 % od pokojninske osnove. Po izbrisu iz evidence mu je bila odmerjena starostna pokojnina za skupno pokojninsko dobo 32 let in 9 mesecev v višini 760,50 EUR. Smiselno tožnik zahteva, da bi ga morala tožena stranka še naprej voditi v evidenci brezposelnih oseb, kar je podlaga za uživanje drugih pravic.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik dopolnil 65 let starosti in ima več kot 32 let pokojninske dobe. S tem izpolnjuje pogoje za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, kot je določeno v 3. odstavku 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tožena stranka je zato pravilno ravnala po določbi 6. alineje prvega odstavka 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, po kateri se oseba, ki je izpolnila pogoje za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Pritožba je delno utemeljena glede odločitve v prvem odstavku izreka sodbe, ker je v tem delu sodišče bistveno kršilo določbe postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08). Izrek je v tem delu nerazumljiv, sodba v tem delu nima razlogov in se ne more preizkusiti. Odločbe št.... z dne 18. 9. 2009, kot jo navaja sodišče v prvem odstavku izreka, v spisu ni. Priložen je sklep tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2009, s katerim je tožena stranka kot nedovoljeno zavrgla pritožbo tožnika zoper dokončno odločbo z dne 18. 9. 2009. Tožniku je bil, kot izhaja iz vročilnice v upravnem spisu, sklep vročen 22. oktobra 2009 in ga je tožnik, kot izhaja iz navedb v tožbi, vloženi 6. 11. 2009, tudi izpodbijal. Pri zapisu številke odločbe oziroma pravilno sklepa ter datumu izdaje, bi lahko šlo za pisno napako, ki jo je mogoče odpraviti s sklepom o popravi po 328. členu ZPP, vendar sodba sodišča prve stopnje v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo navedenega sklepa ima nobenih razlogov. Na bistvene kršitve določb postopka, ko ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje bo moralo v tem delu postopek dopolniti, odločiti o tožbenem zahtevku, s katerim tožnik izpodbija navedeni sklep in odločitev ustrezno obrazložiti. Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP je zato sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Neutemeljena pa je pritožba zoper sodbo v drugem odstavku izreka, kjer je sodišče ugotovilo, da je dokončna odločba z dne 18. 9. 2009, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo območne službe ..., št. ... z dne 29. 5. 2009, da se tožnik z 20. 5. 2009 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Po 6. alineji prvega odstavka 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami) tožena stranka preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik, rojen 22. 2. 1944. Dne 20. 5. 2009, ko ga je tožena stranka prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let, 9 mesecev in 8 dni. S tem je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki so za zavarovanca 63 let starosti in 20 let pokojninske dobe oziroma 65 let starosti ter najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, s katerimi bi izkazal, da pogojev za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ne izpolnjuje. Ostale navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na razmerje do nekdanjega delodajalca, na pravico do vzpostavitve delovnega razmerja in plačilo prispevkov za socialno varnost ter na tožnikovo pravico, da pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uživa nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma na zaposlitev, za presojo v tem socialnem sporu niso pomembne. Tožena stranka v zvezi z vzpostavitvijo delovnega razmerja in pravicami iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do tožnika nima nobenih obveznosti. Sodba sodišča, ko je ugotovilo zakonitost in pravilnost dokončne odločbe o prenehanju vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb, je zato pravilna in zakonita. Neutemeljeno pritožbo v tem delu je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.