Jedro

Obveznosti stečajnega dolžnika, da si prizadeva najti zaposlitev, ni zadoščeno že s tem, da stečajnemu upravitelju mesečno pošilja bolj ali manj kopirane obrazce z izjavo, da aktivno išče zaposlitev. Od stečajnega dolžnika se pričakuje, da si tekom preizkusnega obdobja po svojih najboljših močeh prizadeva poplačati upnike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP, še posebej pa izpostavlja pritožbeni razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnika zavrne oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upnik osnovna šola, je vložil odgovor na pritožbo. Meni, da je pritožba neutemeljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upnika zoper odpust obveznosti ugodilo. Ugotovilo je, da je stečajna dolžnica odklonila ponujeno zaposlitev prodajalke v M., čeprav se od stečajnega dolžnika pričakuje ne le, da ne zavrne ponujene zaposlitve, temveč da sprejme kakršnokoli ponujeno zaposlitev, tudi če ne ustreza njegovi stopnji izobrazbe in preferencam. Ponujena zaposlitev pa je možna samo, če oseba išče zaposlitev. Od stečajnega dolžnika, ki ni zaposlen, se pričakuje, da tekom preizkusne dobe izkaže visoko stopnjo prizadevanja za pridobitev zaposlitve. Stečajna dolžnica, ki je upravitelju mesečno pošiljala zgolj pavšalna poročila, pa kljub ugovoru upnika v tem postopku ni izkazala, da bi dejansko aktivno iskala zaposlitev. Sodišče prve stopnje je zato presodilo, da je dolžnica kršila svojo obveznost iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.

6. Stečajna dolžnica v pritožbi navaja nove razloge, zakaj ni sprejela zaposlitve v M. Pojasnjuje, da ima petletno hčerko (sedemletno) z zdravstvenimi težavami, in sicer z astmo in težkimi oblikami alergij, zaradi česar ji v popoldanskih in večernih urah ni mogla zagotoviti varstva. Poleg tega navaja, da ima tudi sama zdravstvene težave, in sicer zaradi posega, pri katerem so ji odščipnili del pljuč ter zaradi operacije mehurja, zaradi česar so jo v M. prosili, da naj razmisli, ali je primerna za takšno službo. Prav tako nima avta, da bi se lahko vozila na delo. Kot nadalje navaja, pa ji sicer delo v M. tudi ni bilo dejansko ponujeno, temveč je prišlo zgolj do razgovora. Pritožbi prilaga pisna dokazila glede svojih in hčerkinih zdravstvenih težav.

7. Po drugi točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP mora stečajni dolžnik med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, določenih v 383.b, 384. in 386. členu tega zakona, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti … če ni zaposlen in je sposoben za delo: (1) si mora prizadevati, da najde zaposlitev, (2) ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in (3) upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

8. Kot je razvidno iz pritožbenih navedb napada dolžnica ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni sprejela ponujene zaposlitve v M., čeprav za odklonitev ponujenega dela ni imela upravičenih razlogov. Pojasnjuje in dokazuje, da naj bi za odklonitev obstajali upravičeni zdravstveni razlogi na njeni strani ter na strani njene mladoletne hčerke. Vendar pa dolžnica spregleda, da se očitek sodišča prve stopnje ni nanašal le na odklonitev njene zaposlitve v M., temveč na njeno neaktivost pri iskanju zaposlitve nasploh.

9. Kot je navedlo sodišče prve stopnje se od stečajnega dolžnika tekom preizkusne dobe pričakuje visoko stopnjo prizadevanja za pridobitev zaposlitve, česar pa dolžnica ni izkazala. Dolžnica je namreč v navedenem poročilu upravitelju z dne 30. 4. 2019 sama izpostavila, da tovrstnega dela (dela prodajalke) ne šteje kot primernega, saj ji ne ustreza po izobrazbi. Kot ji je upnik utemeljeno očital, tudi sicer iz mesečnih poročil, ki jih je dolžnica pošiljala upravitelju tekom preizkusnega obdobja (torej od 1. 9. 2017 do oktobra 2020), izhajajo zgolj njeni pomisleki v zvezi s primernostjo delovnih mest glede na njeno izobrazbo. Gre za navedbe dolžnice v mesečnih poročili, kot so: „trenutno iščejo kader s V. stopnjo izobrazbe, bodo pa tudi na voljo zaposlitve z višjo izobrazbo,“ „trenutno ne bodo zaposlovali novega kadra v mojem poklicu,“ „sem se posvetila predvsem iskanju zaposlitve v svoji izobrazbi športne strani,“ „kjer bi delala kot vodilni kader,“ „a žal za mojo izobrazbo takšnega dela ni“ in drugo. Zdravstvenih razlogov, na katere se sklicuje šele sedaj v pritožbenem postopku, dolžnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni omenjala, pač pa je vlogi z dne 16.9. 2020, kot odgovor na upnikove očitke, izpostavila zgolj to, da bi šlo za delo za minimalno plačilo. Dolžnica bi se, po presoji sodišča, glede na kazensko obsodbo za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (za upnika je vodila računovodsko službo), morala zavedati, da ne more zgolj čakati zaposlitev v svojem poklicu. Dolžnica je stara 44 let, delazmožna in visoko izobražena (diplomirani ekonomist), trenerka atletike, zato bi si, še posebno ob upoštevanju visokega zneska povzročene škode oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi, morala še toliko bolj prizadevati za pridobitev zaposlitve oziroma drugega dela ter za poplačilo upnikov v skladu s svojimi zmožnostmi. Utemeljen je očitek upnika, da so bila dolžničina mesečna poročila o iskanju zaposlitve povsem pavšalna in navedbe v njih nepreverljive. Dolžnica v predloženih poročilih navaja zgolj nekaj podjetij, pri katerih naj bi iskala zaposlitev, navedbe le-teh se ponavljajo, čeprav je, kot to sama navaja, brez zaposlitve oziroma dela že vse od začetka postopka odpusta obveznosti septembra 2017 dalje. Iz vsebine več ali manj zgolj kopiranih mesečnih poročil, ki jih je stečajna dolžnica pošiljala stečajnemu upravitelju tako izhaja, da dolžnica zgolj čaka na morebitno „primerno“ delovno mesto oziroma na to, da poteče preizkusna doba.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnica ni uspela izkazati, da bi aktivno iskala zaposlitev oziroma delo ter da bi si prizadevala za (vsaj delno) poplačilo upnikov. Obveznosti stečajnega dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo namreč ni zadoščeno zgolj v tem, da stečajnemu upravitelju mesečno pošilja kopirane obrazce z izjavo, da aktivno išče zaposlitev. Od stečajnega dolžnika se pričakuje, da si tekom preizkusnega obdobja po svojih najboljših močeh prizadeva poplačati upnike. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega prizadevanja, da bi si našla zaposlitev oziroma delo, s pavšalnimi poročili pa tudi svoji obveznosti poročanja ni zadostila, zaradi česar je kršila svoje obveznosti po prvi in tretji alineji druge točke 401. člena ZFPPIPP. S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo zgolj na odklonitev zaposlitve, torej na razlog po drugi alineji 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, zato dolžnica že iz tega razloga ne more uspeti. Po presoji pritožbenega sodišča, je tako sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da dolžnica odpusta obveznosti ne more doseči. 11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.