Jedro

Ker tožeča stranka ob spremembi na strani tožene stranke temu ustrezno ni prilagodila tožbenega zahtevka, je s tem tožbeni zahtevek postal nedoločno opredeljen, zato bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti v smislu 273. člena in 1. odstavka 108. člena ZPP. Samo po sebi razumljivo je, da mora biti tožbeni zahtevek določno opredeljen tudi v fazi odločanja sodišča z vmesno sodbo, s katero je odločeno o podlagi tožbenemu zahtevku. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sledilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo podlago tako nedoločno opredeljenemu tožbenemu zahtevku, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj navedena pomanjkljivost onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo ugotovilo, da je glede podlage utemeljen tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 2.066.777,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1993 dalje od plačila v roku 15 dni" (1. točka izreka). Hkrati je sklenilo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo (2. točka izreka). V delu, ki se nanaša na sedmo toženo stranko P.O., pa je tožbo zavrglo (3. točka izreka).

Zoper vmesno sodbo so pravočasno vložile pritožbo prvotožena, drugotožena, tretjetožena, četrtotožena in šestotožena stranka. Vsi pritožniki v pritožbah uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne (drugotožena, tretjetožena in šestotožena stranka) oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbe so bile vročene tožeči stranki, ki pa nanje ni odgovorila.

Pritožbe so utemeljene.

Sodišče z vmesno sodbo odloči o podlagi tožbenega zahtevka oziroma o njegovi utemeljenosti, kadar je po prepričanju sodišča ali na predlog stranke to smotrno (1. odstavek 315. člena ZPP). Da pa bi sodišče lahko z vmesno sodbo odločilo o podlagi tožbenega zahtevka, morajo tudi v tem primeru biti izpolnjene splošne procesne predpostavke, med katere spada tudi določenost tožbenega zahtevka, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo (1. odstavek 181. člena ZPP). Tožeča stranka je tožbeni zahtevek, glede podlage katerega je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijano vmesno sodbo, prvotno uveljavljala zoper toženo stranko P. d.o.o., (glej tožba z dne 7.12.1993). V toku postopka je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke odločilo, da se postopek zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra nadaljuje s sedmimi družbeniki prvotno tožene stranke (glej sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 53/94-19 z dne 11.7.2003 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 107/2004-2 z dne 10.2.2004). Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala denarni zahtevek zoper toženo stranko. S tem, ko je v posledici izbrisa tožene stranke na pasivni strani v procesno razmerje vstopilo več tožencev, bi tožeča stranka morala tožbeni zahtevek temu ustrezno prilagoditi. Določno bi namreč morala opredeliti na kakšen način uveljavlja izpolnitev denarnega zahtevka od večih toženih strank. Denarna obveznost je deljiva obveznost, zato bi tožeča stranka morala določno opredeliti, ali uveljavlja vtoževano terjatev od tožencev po delih oziroma ali uveljavlja solidarno izpolnitev celotne obveznosti od vseh tožencev. Določna opredelitev tožbenega zahtevka opredeljuje tudi objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča o tovrstnem zahtevku. Ker tožeča stranka ob spremembi na strani tožene stranke temu ustrezno ni prilagodila tožbenega zahtevka, je s tem tožbeni zahtevek postal nedoločno opredeljen, zato bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti v smislu 273. člena in 1. odstavka 108. člena ZPP. Samo po sebi razumljivo je, da mora biti tožbeni zahtevek določno opredeljen tudi v fazi odločanja sodišča z vmesno sodbo, s katero je odločeno o podlagi tožbenemu zahtevku. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sledilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo podlago tako nedoločno opredeljenemu tožbenemu zahtevku, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj navedena pomanjkljivost onemogoča preizkus izpodbijane sodbe. S tem je podan razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP, v posledici česar je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa sodbe (2. odst. 350. čl. ZPP) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje glede na gornjo utemeljitev moralo tožečo stranko pozvati na ustrezno popravo tožbe v smislu 1. odstavka 108. člena ZPP. V kolikor bo tožeča stranka navedeno pomanjkljivost odpravila, bo sodišče prve stopnje moralo o določno opredeljenem tožbenem zahtevku ponovno razsoditi.

V zvezi z materialnopravnimi izhodišči, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev v izpodbijani sodbi pa pritožbeno sodišče opozarja, da bo v ponovljenem postopku glede na s strani toženih strank postavljen ugovor aktivne legitimacije tožeče stranke potrebno jasneje odgovoriti na ugovor prvotožene stranke glede ničnosti pogodbe o odstopu terjatve (A16). Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni razvidno na osnovi katerega dejstva je sodišče prve stopnje sklepalo na odplačnost navedenega posla. Prav tako se bo potrebno opredeliti do pooblastila podpisnika pogodbe na strani odstopnika terjatve, saj iz pogodbe ni razvidno, na kateri podlagi ima podpisnik položaj zakonitega zastopnika K.s.M.. Glede na uveljavljeno podlago tožbenemu zahtevku po 1. odstavku 210. člena ZOR pa bo sodišče prve stopnje moralo kritično presoditi sklepčnost trditev tožeče stranke o neobstoju pravne podlage za prenos projektne dokumentacije s strani K.s.M. na pravnega prednika toženih strank ob hkratnem zatrjevanju dogovora, da bo vrednost projektov povrnjena.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.