Jedro

V postopek osebnega stečaja s prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD ni bilo poseženo in se torej zakonsko določena prekinitev nanj ne razteza.

V tej fazi postopka, ko sodišče z izpodbijanim sklepom šele odloča o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, mora uporabiti procesne določbe ZFPPIPP, materialnopravne posledice pogodbe o prodaji te nepremičnine (če bo prodana), pa se bodo presojale po hrvaškem pravu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o prvi prodaji je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se prodaja dolžnikove nepremičnine, parc. št. 77/1 in 77/4, obe k.o. X, Republika Hrvaška, opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, določilo izhodiščno ceno 70.707,00 EUR in varščino v višini 7.070,70 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in smiselno uveljavljal pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik zmotno meni, da bi prvostopenjsko sodišče ob pravilni uporabi določbe 1. člena v zvezi s 17. členom Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju: ZPUOOD) predmetni postopek osebnega stečaja moralo prekiniti. Po prvem odstavku 1. člena ZPUOOD se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), v katerih upniki ali upnice izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike ali družbenice take družbe ali njihove pravne naslednike, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo do končne odločitve sodišča o odpustu obveznosti. 17. člen ZPUOOD pa izrecno določa, da dolžnik, zoper katerega teče postopek osebnega stečaja, lahko po določbah ZPUOOD vloži predlog za odpust obveznosti, nastalih na podlagi predpisov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnikovo sklicevanje na prvi odstavek 1. člena in 17. člen ZPUOOD, na podlagi katerih bi moral biti postopek osebnega stečaja prekinjen, ni utemeljeno. Ustavno sodišče je namreč že s sklepom U-I-307/11-8 z dne 1.12.2011 (torej že pred izdajo izpodbijanega sklepa) začasno, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo izvrševanje drugega do četrtega odstavka 1. člena in 2. do 17. člena ZPUOOD. Podlaga za prekinitev postopka osebnega stečaja zoper pritožnika torej v nobenem primeru ne more biti 17. člen ZPUOOD. Tako je treba odgovoriti le še na vprašanje, ali se prvi odstavek 1. člena ZPUOOD, katerega izvrševanje z zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča ni bilo zadržano, razteza tudi na postopke osebnega stečaja. Primerjava določb prvega odstavka 1. člena ZPUOOD, ki govori o prekinitvi pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, z določbo 17. člena ZPUOOD, ki govori o možnosti dolžnika, zoper katerega teče postopek osebnega stečaja, da po določbah ZPUOOD doseže odpust tistih obveznosti, ki so nastale na podlagi predpisov iz prvega odstavka 1. člena zakona pokaže, da je v 17. členu zakonodajalec izvzel postopke osebnega stečaja iz zakonsko določene prekinitve postopkov iz prvega odstavka 1. člena, saj je s 17. členom dolžniku le omogočil postopek in pogoje za odpust obveznosti po tem zakonu. Drugače povedano: v postopek osebnega stečaja s prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD ni bilo poseženo in se torej zakonsko določena prekinitev nanj ne razteza. V prid navedeni razlagi govori tudi dejstvo, da ZPUOOD ureja le odpust obveznosti dolžnika, ki so nastale zaradi odgovornosti dolžnika kot družbenika po ZFPPod ali ZFPPIPP izbrisanih družb, ne pa tudi odpust ostalih obveznosti dolžnika. V stečajnem postopku pa se prijavijo vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (252. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). To pa niso nujno le terjatve, za katere naj bi veljal odpust obveznosti po ZPUOOD.

6. Prvostopenjsko sodišče zato ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve, ko postopka osebnega stečaja ni prekinilo, saj za to v določbah ZPUOOD ni imelo podlage. Sicer pa je Ustavno sodišče RS kasneje z odločbo U-I-307/11-21 z dne 12.4.2012 (Ur. l. RS, št. 36/2012) razveljavilo člene 1. do 17. ZPUOOD.

7. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v drugi državi (Republiki Hrvaški), ki v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bila članica Evropske unije (to je postala 1.7.2013). Toda to dejstvo na sama pravila postopka zaradi insolventnosti, ki poteka pred domačim sodiščem, ne vpliva, upravitelj pa ima možnost zaprositi za pravno pomoč v tuji državi v zvezi z domačim postopkom zaradi insolventnosti (prvi odstavek 449. člena ZFPPIPP), le glede pravnih posledic postopka zaradi insolventnosti za pogodbe, katerih predmet je uporaba ali pridobitev nepremičnine, se uporabi pravo države, na območju katere je ta nepremičnina (480. člen ZFPPIPP). Drugače povedano: v tej fazi postopka, ko sodišče z izpodbijanim sklepom šele odloča o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, mora uporabiti procesne določbe ZFPPIPP, materialnopravne posledice pogodbe o prodaji te nepremičnine (če bo prodana), pa se bodo presojale po hrvaškem pravu. V dosedanjem poteku postopka prodaje zato pritožbeno sodišče ni našlo nobenih kršitev določb ZFPPIPP, nanje pa ne opozarja niti pritožnik.

8. Po prvem odstavku 332. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP sodišče določi izklicno ali izhodiščno ceno na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. To oceno je skladno z drugim odstavkom 327. člena ZFPPIPP izdelala pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin, sodna cenilka I. P. (red. št. 114) in predstavlja tržno vrednost nepremičnine. ZFPPIPP ne določa, da je potrebno izdelano oceno vrednosti premoženja vročati strankam postopka zaradi insolventnosti. Nerelevantna je zato za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa pritožbena trditev, da pritožniku ni znana ocena vrednosti nepremičnine, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Ocene vrednosti, ki jo je v celoti povzelo prvostopenjsko sodišče pri določitvi izhodiščne cene v izpodbijanem sklepu, pa pritožnik s pritožbo ne izpodbija.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).