Jedro

Pritožnik v pritožbi priznava dolg do upnice, ki ga ne more poplačati (kar že samo po sebi kaže na insolventnost).

Insolventnost je položaj dolžnika, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša nelikvidnost je položaj, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti, ki jo opredeljuje 11. člen ZFPPIPP in predstavlja trajno sposobnost pravne osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Položaja, ki sta razlog za insolventnost dolžnika sta v zakonu navedena alternativno, kar pomeni, da je dolžnik insolventen, če je trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) imenovalo upraviteljico in (3.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil družbenik dolžnika. Navaja, da ima sredstva in premoženje, ki za več 100.000,00 EUR presegajo obveznosti do upnika, le postopek izterjave teh sredstev še ni končan. Dolžnikovo premoženje je višje od njegovih obveznosti, dolžnik ni insolventen, vsi v družbi zaposleni (oče, mati, brat in sin družbenika) so v fazi sporazumnega prenehanja delovnega razmerja in do dolžnika nimajo nobenih terjatev. Pritožnik zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa iz zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka, podrejeno, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upnica je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica izkazal obstoj terjatve do dolžnika in dejstvo, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Temu pritožnik ne oporeka, prav tako ne dejstvu, da v RS nima odprtega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev in da upnica zapadlega dolga ni uspela izterjati v postopku davčne izvršbe. To pomeni, da je dolžnik trajneje nelikviden po 3. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožnik v pritožbi priznava dolg do upnice, ki ga ne more poplačati (kar že samo po sebi kaže na insolventnost), to pa pojasnjuje z okoliščino, da postopek izterjave do njegovega dolžnika G. d. o. o. še ni končan. Upoštevajoč, da je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 103516/2017 zoper dolžnikovega dolžnika izdan 9. 11. 2017, iz podatkov v spisu pa tudi izhaja, da ima družba G. d. o. o. blokiran račun in dolžnik plačila vse do danes ni uspel izterjati (kar pritožnik celo sam priznava), višje sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da je sposoben obveznosti do upnika poplačati iz kratkoročnih terjatev. Prav tako pa ni mogoče slediti njegovim navedbam, da gre za družinsko podjetje, kjer so zaposleni sorodniki, (vsi le za 1 uro in v fazi sporazumnega prenehanja delovnega razmerja), ki nimajo terjatev do dolžnika. Kot je razvidno iz navedb upnice, dolžnik ni predlagal REK obrazcev, niti ni v primeru neizplačila plač podal izjave o neizplačilu z obrazložitvijo vzrokov, ni predložil DDV obračuna (zaradi česar mu je davčni organ izdal več glob, ki so še vedno neporavnane), kar vse kaže na to, da dolžnik ne posluje. Ničesar od navedenega pritožnik ne izpodbija, pač pa zgolj trdi, da ni insolventen in ima dovolj premoženja, kar pa ni z ničemer izkazano.

6. V skladu s 14. členom ZFPPIPP je insolventnost položaj dolžnika, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša nelikvidnost je položaj, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti, ki jo opredeljuje 11. člen ZFPPIPP in predstavlja trajno sposobnost pravne osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Položaja, ki sta razlog za insolventnost dolžnika sta v zakonu navedena alternativno, kar pomeni, da je dolžnik insolventen, če je trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.

7. 2. alineja 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP določa, če ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ter takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Dolžnik od 14. 1. 2019 dalje nima več bančnega računa pri ponudniku plačilnih storitev v RS, zato posledično sklep o davčni izvršbi ni bil realiziran. S tem je izpolnjena zakonska domneva insolventnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. 2. točka četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP določa in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Iz neizpodbitih navedb upnice izhaja, da dolžnik nima poravnanih vseh finančnih obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila, saj je najstarejši dolg zapadel v plačilo že dne 28.2.2018. 8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predloga in da je dolžnik insolventen, je pravilna tudi odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (tretji odstavek 239. člena ZFPPIPP v zvezi s 50. členom ZFPPIPP). Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.