Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prejemu dopisa ZPIZa, da je dolžnik prejemnik pokojninske dajatve, katera je nižja oziroma ne dosega neto minimalne plače, mora sodišče pred ustavitvijo izvršbe na pokojnino upnika obvestiti o dopisu ZPIZa in mu hkrati dati možnost, da predlaga novo izvršilno sredstvo.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo z rubežem in prenosom pokojnine, ker je dolžnica prejemnica pokojnine v višini, ki je izvezeta iz izvršbe in glede na omejitve iz določila čl. 102 izvršbe z rubežem ni bilo mogoče opraviti.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica iz pritožbenega razloga iz čl. 338/I, točka 3 Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ. Navedla je, da je sodišče napačno uporabilo določilo čl. 102 ZIZ s tem, ko je ustavilo izvršbo na stalne denarne prejemke oz. pokojnino, saj navedeni člen določa omejitev izvršbe le po višini, ne določa pa, da bi bila izvršba izvzeta v kolikor prejemek dolžnika ne dosega minimalne plače. Ker se lahko višina pokojnine spremeni in preseže znesek minimalne plače se bo izvršba lahko nadaljevala in je izpodbijani sklep zato napačen. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi, da se izpodbijani sklep razveljavi in da sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe na stalne denarne prejemke oz. na pokojnino dolžnice.
Pritožba je utemeljena.
V predmetni zadevi teče zoper dolžnika izvršba na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi, s katerim je sodišče na upnikov predlog dovolilo izvršbo na prejemke dolžnika in sicer plačo, ki jo dolžnik prejema pri ZPIZ, je bil izdan dne 8.4.2005 in je že pravnomočen.
ZIZ v devetem poglavju celovito ureja izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Po čl. 128/I ZIZ se za izvršbo na plačo, kar velja tudi za izvršbo na pokojnino (kot to določa II. odstavek istega člena), uporabljajo določbe navedenega poglavja, če ni v drugih določbah tega zakona drugače določeno. V čl. 102 so navedene omejitve izvršbe na stalne denarne prejemke, ki jih mora dolžnikov dolžnik upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi. V kolikor dolžnik prejema nižje prejemke od zakonskega minimuma, ki mora dolžniku ostati po rubežu pokojnine, dolžnikov dolžnik rubeža ne opravi in sodišču vrne sklep o izvršbi. Sodišče je v konkretnem primeru sklep o dovolitvi izvršbe poslalo na ZPIZ, ki je z dopisom z dne 16.6.2006 vrnil navedeni sklep z navedbo, da je dolžnica prejemnica pokojninske dajatve, katera je nižja oziroma ne dosega neto minimalne plače. Posledično je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je ustavilo izvršbo z rubežem in prenosom pokojnine. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena. Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na pokojnino, upnico obvestiti o dopisu ZPIZ-a in ji hkrati dati možnost, da predlaga novo izvršilno sredstvo. S tem, ko je sodišče ustavilo izvršbo z rubežem in prenosom pokojnine, ne da bi upnika predhodno seznanilo z dejanskimi omejitvami v zvezi z dovoljenim izvršilnim sredstvom, je ustavilo izvršilni postopek v celoti, saj v konkretnem primeru izvršba ni tekla z drugimi izvršilnimi sredstvi. Izvršilni postopek se namreč ne vodi po uradni dolžnosti, temveč na predlog upnika, kar pomeni, da se vsa izvršilna dejanja opravljajo na njegov predlog, upnik pa je sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, kar mu sodišče s preuranjenimi odločitvami ne sme in ne more preprečiti.
Izpodbijana odločitev je tako preuranjena, zaradi česar je sodišče druge stopnje dolžnikovi pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (čl. 365/3. tč. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo obvestiti upnika, da izvršba z rubežem in prenosom pokojnine ni možna in pozvati upnika, da poda predlog za novo sredstvo izvršbe.
Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP v zvezi s čl. 366 istega zakona).
Določila ZPP so bila v tem postopku uporabljena na podlagi določbe čl. 15 ZIZ.