Jedro

Zaradi izteka delovnega dovoljenja tujcu, le temu preneha delovno razmerje, ne glede na to, če je invalid. Po 16. členu Zakona o zaposlovanju tujcev invalidi niso izjeme.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Celju je z odločbo S... z dne 14.3.1994 zavrnilo tožnikov zahtevek, da ugotovi nezakonitost sklepa tožene stranke z dne 21.1.1993 (pravilno 21.9.1993) in z dne 18.11.1993 ter da na podlagi teh sklepov tožniku ni prenehalo delovno razmerje, zato je tožena stranka dolžna tožniku obračunati iz izplačati plačo za čas od 8.10.1993 dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče navaja, da zakon o zaposlovanju tujcev določa, da lahko tujec sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja, in da tujcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, če preneha delovno dovoljenje. Ni sporno, da je tožnik državljan BIH in da mu je delovno dovoljenje poteklo. Zakon o zaposlovanju tujcev ne vsebuje določil o izjemah v primeru invalidnosti, na katero se tožnik sklicuje, niti ne določa obveznosti delodajalca za pridobitev delovnega dovoljenja.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče z odločbo Pdp z dne 1.6.1995 zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje, bistveno zaradi razlogov odločbe sodišča prve stopnje.

Tožnik je pravočasno vložil revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje in v njej uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 1. odstavku 375. člena zakona o pravdnem postopku, ker ni presodilo pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena, in sicer, da še vedno velja določilo 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in da je to določilo v konkretnem primeru močnejše od določila 16. člena zakona o zaposlovanju tujcev, ker je pač tožnik invalid tretje kategorije. Dalje navaja, da še ni definitivno ugotovljeno, da je tujec in opisuje svoj prihod v Republiko Slovenijo ter delo in življenje tukaj ter zaključuje, da se neutemeljeno šteje kot tujec. Meni, da kot invalid tretje kategorije uživa posebno varstvo in mu kot takemu delovno razmerje ne more prenehati, saj je določilo 4. odstavka 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja močnejše od 16. člena zakona o zaposlovanju tujcev. Nasprotna stališča v izpodbijani odločbi so hudo zmotna. Meni, da bi mu glede na izjavo Republike Slovenije o dobrih namerah, ki je bila dana pred osamosvojitvijo, Republika Slovenija morala priznati slovensko državljanstvo. Upoštevano pa tudi ni dejstvo, da tožnik kot invalid tretje kategorije nima možnosti, da bi se kjerkoli zaposlil. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in sodni odločbi sodišča prve in druge stopnje tako spremeni, da njegovemu zahtevku v celoti ugodi.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) je revizija bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče najprej pojasnjuje revidentu, da je revizija izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti, zaradi katerih razlogov in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo (386. člen ZPP). Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Sodišče to poudarja zato, ker se navedbe v reviziji predvsem nanašajo na dejansko stanje in dejstva ter okoliščine, ki ne morejo imeti nobenega vpliva ne na odločitev o tožnikovemu zahtevku, še manj pa na odločitev o reviziji.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 375. člena ZPP ni podana. Veljavnost 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) ni bila sporna. Drugostopno sodišče v svoji odločbi navaja, da zakon o zaposlovanju tujcev ne vsebuje nikakršnih določil o izjemah v primeru invalidnosti. Sodišče je torej navedlo razloge za svojo odločitev. Neutemeljeno zatrjevanje, da je določilo 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja močnejše od določila 16. člena zakona o zaposlovanju tujcev, pa ni odločilnega pomena. Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

V zvezi z zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava, ki naj bi bila v tem, da sodišče ni uporabilo določila 4. odstavka 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki da je močnejše od 16. člena zakona o zaposlovanju tujcev, revizijsko sodišče ugotavlja, da 48. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja nima 4. odstavka, da po ustavi Republike Slovenije ni zakonov, katerih določbe bi imele večjo moč od določb drugih zakonov. Zato ni sprejemljiva revidentova navedba, da je določilo 4. odstavka 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja močnejše od 16. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92). Revident se v reviziji na večih mestih sklicuje na 4. odstavek 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, vendar pa same določbe ne citira tako, da ni povsem jasno, katero določbo 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki ima tri odstavke, ima revident v mislih. Revident pa navaja, da bi naj 4. odstavek določal "da je delovna organizacija delovnemu invalidu dolžna zagotoviti delo". Iz te navedbe revizijsko sodišče zaključuje, da revident verjetno misli na 3. odstavek, ki se glasi: "V primerih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora organizacija oziroma delodajalec zagotoviti delavcu delovno mesto, za katero je usposobljen, pod pogoji in na način, določen s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo v skladu z zakonom". Vendar iz te določbe ne izhaja, da delovnemu invalidu ne bi moglo prenehati delovno razmerje. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je bivši zvezni predpis, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije, kolikor ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Pri uporabi teh dveh predpisov pa je seveda tudi upoštevati, da je zakon o zaposlovanju tujcev poznejši, in da ureja določene specifičnosti, zato je neutemeljen očitek sodišču druge stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je uporabilo ta zakon. Uveljavljana zmotna uporaba materialnega prava torej ni podana.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni RS, št. 1/91-I in 45/I/94).