Jedro

Dodelitev vloge tožnika v pravdi je odvisna predvsem od podatkov v spisu in pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Pomembno pa je tudi, kdo bo dedoval posamezne stvari, navedene v zapisniku zapuščinske obravnave, če tožba ne bo vložena. V obravnavanem ta test pokaže, da bi v primeru, če bi bil napoten na pravdo C. A., ki tožbe ne bi vložil, vse sporno premoženje glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo predmet zapuščine. Interes za izločitveni zahtevek ima v okoliščinah obravnavanega primera zato dedinja A. A.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka), dedinji A. A. in B. A. napotilo na pravdo z zahtevkom, da v zapuščino spada tudi gotovina v predalu mize na naslovu ... v neugotovljeni višini in z zahtevkom, da je dedič C. A. od zapustnika prejel kot darilo osebni avtomobil ... (II.1 točka izreka), dediča C. A. napotilo na pravdo z zahtevkom, da vrtalnik in 2/3 od cca 10 m drv ne spada v zapuščino, z zahtevkom, da je dedinja B. A. od zapustnika prejela darilo in sicer gotovino v višini 15.000,00 EUR in polovico kupnine za nakup osebnega avtomobila ..., z zahtevkom, da je bila hiša na naslovu ..., v času darilne pogodbe z dne 125. 7. 1992, katere predmet je bila, nedograjena in z zahtevkom, da tudi 1/2 traktorja Steyr, ki jo je iz zapuščine izločila dedinja A. A., spada v zapuščino (II.2 točka izreka) ter dedinjo A. A. z zahtevkom, da 1/2 vsega premoženja zapustnika, ugotovljenega z zapisnikom zapuščinske obravnave z dne 18. 5. 2016 z izjemo traktorja Steyr, ne spada v zapuščino (II.3 točka izreka). Sodišče je dedičem naložilo, da morajo tožbo vložiti v roku 15 dni, po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, zaradi katerih so napoteni na pravdo (III. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu so se pritožili dediči C. A., A. A. in B. A. 3. C. A. se najprej ne strinja z napotitvijo na pravdo z zahtevkom, da je bila hiša na naslovu ..., v času darilne pogodbe z dne 15. 7. 1992 nedograjena. Potencialno gre res za darilo, ki bi lahko preseglo razpoložljivi del zapuščine ter vplivalo na nujne delež, vendar je tak sklep v nasprotju z materialnim pravom. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 213. členu določa, da sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katero pravico šteje za manj verjetno. Zakon sicer ne vsebuje meril za presojo katera pravica je manj verjetna, vendar je v sodni praksi jasno uveljavljeno stališče, da je dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti na tistem, ki to zatrjuje. Vprašanje (ne)dograjenosti stanovanjske hiše je pomembno le zaradi ugotavljanja vrednosti darila in obračunske vrednosti zapuščine, za določitev razpoložljivega dela zapuščine, nujnega deleža in njegovega morebitnega prikrajšanja. Skladno s 40. členom ZD lahko vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež, zahtevajo samo nujni dediči. Trditve o prikrajšanju nujnega deleža dedinj A. A. in B. A. v obravnavanem primeru predstavljajo po vsebini zahtevo za vračanje daril. Na pravdo ni mogoče napotiti tistega dediča, ki je darilo prejel, ampak le tistega, ki prikrajšanje uveljavlja, saj vrnitve daril ni brez njegove zahteve. Sklep je v delu, ki se nanaša na nepremičnino, tudi nepopoln. Dedič je napoten na pravdo le z zahtevkom na ugotovitev, da je bila stanovanjska hiša, ki stoji na njegovi parceli, v času daritve nedograjena. Rešitev spora o tem dejstvu ne bo razrešila morebitnega spora v vrednosti darila ali o vprašanju obračunske vrednosti zapuščine. Morebitna zavrnitev takšnega zahtevka ne bo dala niti odgovora o stanju nepremičnine v času daritve. Napotitveni sklep bi se moral zato glasiti najmanj na ugotovitev vrednosti darila, kar vsebuje tudi presojo dejstev v zvezi s stanjem nepremičnine v času daritve. Dedič C. A. je na naroku 18. 5. 2016 izrecno navajal, da je v darilni pogodbi določena vrednost spornega darila in sicer 1,200.000,00 SIT, kar v valoriziranem znesku na dan 18. 5. 2016 predstavlja 21.011,52 EUR. Navedenega izrecno zatrjevanega dejstva nobena od prisotnih dedinj v zapuščinskem postopku ni prerekala, navajali sta le, da naj bi se s tem darilom poseglo v razpoložljivi del zapuščine, zaradi česar je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža. 214. člena Zakona o pravdnem postopku se na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Sodišče je zato z napotitvenim sklepom kršilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Glede ostalih delov napotitvenega sklepa se dedič C. A. v celoti sklicuje na zgornje pritožbene razloge.

4. Dedinji A. A. in B. A. v pritožbi predlagata izdajo dopolnilnega sklepa, ker sodišče dedičev glede spornega dejstva, ki se nanaša na višino prikrajšanja nujnega deleža in vračanju dela tega premoženja v višini prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščino, ni odločilo. Tudi v tem delu bi moralo zapuščinski postopek prekiniti. Dedinja A. A. pa citirani napotitveni sklep izrecno izpodbija v delu, v katerem jo je sodišče napotilo na pravdo glede izločitvenega zahtevka, da 1/2 vsega premoženja zapustnika izloča iz zapuščine iz naslova skupnega premoženja z zapustnikom, ustvarjenega v času trajanja zakonske zveze. Sodišče bi moralo v tem delu na pravdo napotiti dediča C. A., ki je izločitvenemu zahtevku nasprotoval z navedbo, da naj bi življenjska skupnost zapustnika in dedinje dejansko prenehala že v letu 1989, kar je dokazoval s potrdilom o odjavi zapustnikovega stalnega bivališča z naslova ... Obstoj zakonske zveze A. A. z zapustnikom ni bil nikoli prerekan in je domnevan.

5. Pritožbe so bile vročene v odgovor, odgovorili niso bili vloženi.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede napotitve dediča C. A. z zahtevkom, da je bila hiša na naslovu ..., v času darilne pogodbe z dne 15. 7. 1992 nedograjena

7. Glede navedene napotitve med sodediči ni sporno, da je C. A. darilo prejel, sporno pa je stanje stanovanjske hiše. Obdarjenec trdi, da je bila nedograjena1, sodedinji pa, da je bilo nedograjeno le gospodarsko poslopje in ne hiša, kar je razvidno iz darilne pogodbe.

8. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD), med drugim tudi v primeru, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

9. Pritožnik C. A. pravilno poudarja, da je sporno stanje hiše ob daritvi pomembno za ugotavljanje vrednosti darila, posledično pa obračunske vrednosti zapuščine, določitev razpoložljivega dela zapuščine, nujnega deleže in njegovega morebitnega prikrajšanja. Vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni možno, dokler se ne ugotovi ali in za kakšno prikrajšanje gre, kar je nujno povezano s predhodnim ugotavljanjem obračunske vrednosti zapuščine. Le tako se lahko izračuna velikost razpoložljivega dela zapuščine, velikost nujnega deleža in ali je ta delež prikrajšan. Če je, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je potrebno da se dopolni nujni delež (prvi odstavek 34. člena ZD). Vse navedeno je v obravnavanem primeru odvisno od vrednosti darila (hiše) oziroma stanja hiše ob daritvi.

10. Zmotno pa je stališče pritožnika C. A., da bi morali biti napoteni na pravdo sodedinji, ki trdita, da je njun nujni delež prikrajšan. Sodišče prve stopnje je na pravdo (glede vrednosti njemu podarjene nepremičnine) napotilo pritožnika, ker je štelo, da je manj verjetna njegova pravica, ker zatrjuje drugačno stanje podarjene stvari od tistega, ki je navedeno v pogodbi. Sporna vrednost darila je tisto sporno dejstvo, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka. Res je sicer, da sodedinji zatrjujeta prikrajšanje svojega nujnega deleža, vendar hkrati pritožnik trdi, da je B. A. prejela darila, zaradi katerih, zaradi katerega njen nujni delež ni bil prikrajšan oziroma, da nujna deleža obeh sodedinj nista prikrajšana. V takem primeru zapuščinsko sodišče praviloma na pravdo napoti dediče, ki prejem darila zatrjujejo2, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

11. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je izrek napotitvenega sklepa v tem delu nepopoln. Sporna je vrednost darila, ki je odvisna od stanja nepremičnine v času daritve, pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa je dolžnost napotenega dediča, ki ni vezan na izrek napotitvenega sklepa3. Glede napotitve dedinje A. A. z zahtevkom, da polovica vsega zapustnikovega premoženja ne spada v zapuščino

12. Gre za premoženje, ki je bilo (z izjemo neregistriranega traktorja Steyr) ugotovljeno v zapisniku zapuščinske obravnave z dne 18. 5. 2016 in sicer, osebni račun pri P., osebni avto ... in druge stvari manjše vrednosti kot npr. lupa, ura, prstan, vijolice, zmrznjena hrana v skrinji, semena v kurilnici, motovilec na vrtu.

13. Sodišče prve stopnje je napotilo na pravdo pritožnico A. A., njeno pravico pa štelo za manj verjetno zato, ker je na podlagi trditev dediča C. A. in potrdil o stalnem prebivališču zapustnika ugotovilo, da je življenjska skupnost med zakoncema (zapustnikom in pritožnico) prenehala, ker sta od leta 1989 živela na različnih naslovih. Pritožnica trdi, da to ni dokazano in da je obstoj zakonske zveze nesporen.

14. Dodelitev vloge tožnika v pravdi je odvisna predvsem od podatkov v spisu in pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Pomembno pa je tudi, kdo bo dedoval posamezne stvari, navedene v zapisniku zapuščinske obravnave, če tožba ne bo vložena. V obravnavanem ta test pokaže, da bi v primeru, če bi bil napoten na pravdo C. A., ki tožbe ne bi vložil, vse sporno premoženje glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo predmet zapuščine. Interes za izločitveni zahtevek ima v okoliščinah obravnavanega primera zato dedinja A. A. 15. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Trdi, da je bila hiša zaprta vendar brez fasade, da so bili estrihi izdelani le v 1. nadstropju in da okolica ni bila urejena 2 Primerjaj M. Končina Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo 2008, stran 1548-1559, GV Založba. 3 S tem je odgovorjeno tudi na tiste pritožbene trditve dedinj A. A. in B. A., ki sodišču očitajo, da v sklepu ni odločeno o vračanju premoženja v višini prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščino.