Jedro

Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu, pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 14.5.2004 je sodišče prve stopnje vlogo pooblaščenke tožeče stranke, M. D. Lešnik, z dne 25.2.2004, naslovljeno kot dodatek k pritožbi in vlogo iste pooblaščenke z dne

23.3.2004, naslovljeno kot dodatni argumenti k pritožbi, kot nedovoljeni zavrglo.

Zoper sklep se tožnica osebno pritožuje in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pri svojem odločanju o njeni pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2004, upošteva tudi navedeni dopolnitvi pritožbe. Navaja, da je njena odvetnica sicer vložila pravočasno pritožbo, zdelo pa se ji je primerno, da to pritožbo dodatno argumentira. Ker je bila tisti čas v tujini, je sestro M. D. Lešnik po telefonu prosila, naj v pisni obliki njene dodatne navedbe posreduje sodišču. Pravni pouk pri sklepu z dne 14.1.2004, ni vseboval opozorila, da je v postopku pred sodiščem pooblaščenec lahko le odvetnik ali oseba s pravosodnim izpitom. Zaradi tega je bila prepričana, da dodatno pritožbeno argumentacijo lahko posreduje tudi njena sestra. Pomanjkljiv pravni pouk ne sme biti v škodo stranki. Naknadno s podpisom obeh vlog potrjuje, da je to njena osebna pritožba na sklep z dne 14.1.2004, le posredovana po njeni sestri.

S sklepom z dne 14.1.2004 je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke na ugotovitev, da je oporoka z dne 24.12.1945, v slovenskem in nemškem jeziku, s katero naj bi pokojna Dora V. zapustila vse svoje premoženje toženki Grete K. in Helgi K. iz Beljaka, neveljavna.

Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 199.014,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v 15-tih dneh.

Zoper sklep se tožeča stranka pravočasno pritožuje, s pritožbo odvetnice in osebno. Pooblaščenka pritožbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, obe pritožbi pa predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pooblaščenka predlaga, da tudi pred drugega sodnika. Tožeča stranka izpostavlja, da je na glavni obravnavi zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice, zaradi dvoma o njeni nepristranskosti. O zahtevi je odločil predsednik sodišča šele dne 19.1.2004, kar pomeni, da sodnica od trenutka, ko je bila zahtevana njena izločitev, pa do odločitve predsednika sodišča, ni smela opraviti prav nobenega procesnega dejanja, ker ji to prepoveduje Zakon o pravdnem postopku. S takšnim svojim ravnanje je dokazala, da v zadevi ne bo odločila nepristransko, zato naj se ob razveljavitvi, zadeva dodeli drugemu sodniku. Tudi ni res, da bi obstojali razlogi za zavrženje tožbe.

Pravnomočno končana pravda se ni nanašala na oporoko, zaradi katere je bila vložena tožba, tako da je sklep tudi neutemeljen, tudi če bi bil izdan v zakonitem postopku. Tožnica v pritožbi, ki jo je podala osebno, predvsem izpostavlja okoliščine v pravdni zadevi, ki je tekla pri Okrožnem sodišču v .., opr. št. P 1327.. (ki je že pravnomočno končana). Pojasnjuje, da se je njen odvetnik obrnil proti njej, prigovarjal ji je, da je bolje odstopiti, ker bodo stroški preveliki.

Tudi vrhovno sodišče je odgovorilo negativno. Stavek, da je njena oporoka neveljavna, jo je zmedel, podpisala je le to, ne pa nadaljevanje stavka v sodbi, da s tem priznava nasprotni tožbeni zahtevek. Mislila je, da mora podpisati, kot je prej podpisala vse zapisnike. Takoj po obravnavi je šla v pisarno predsednika in potožila, da je narobe podpisala.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 14.5.2004: Tožeča stranka je svojo (pravočasno) pritožbo, ki jo je vložila preko odvetnice in osebno, zoper sklep z dne 14.1.2004, skušala dopolniti še z vlogama z dne 25.2.2004 in 23.3.2004, ki ju je vložila njena pooblaščenka M.D.Lešnik. Ker je na podlagi Zakona o pravdnem postopku - ZPP v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (3. odst. 87. čl. ZPP), je sodišče prve stopnje že z dopisom z dne 15.3.2004, M.D. Lešnik pozvalo, da predloži potrdilo o opravljenem izpitu. Pooblaščenka v danem roku zahtevanega potrdila ni predložila, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da ne gre za pooblaščenko z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je njeni vlogi pravilno in zakonito kot nedovoljeni zavrglo (2. odst. 89. čl. ZPP). Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v pravnem pouku zoper odločbo, ki jo izda okrožno sodišče. Takšno opozorilo predvideva le za pravni pouk zoper odločbe, ki jih izda okrajno sodišče (1. odst. 89. čl. ZPP), saj je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (1. odst. 87. čl. ZPP). V postopku pred okrožnim sodiščem pa je, kot je bilo že povedano, pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zato še dodatno opozorilo v pravnem pouku, ni potrebno. Le če bi tožeča stranka pri okrožnem sodišču vložila tožbo po pooblaščencu, ki ni takšna oseba, bi ji sodišče s sklepom naložilo, da v roku imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi, da se bo zastopala sama (88. čl. ZPP). Ne gre torej za napačni pravni pouk, ki bi šel v škodo tožnici. Navedene pomanjkljivosti ni mogoče sanirati z naknadnim lastnoročnim podpisom tožnice na obeh vlogah, v smislu določbe 98. čl. ZPP. V konkretnem primeru gre za vprašanje sposobnosti biti pooblaščenec, v primerih iz

98. člena pa za postopek odprave pomanjkljivosti v zvezi z izkazanostjo biti pooblaščenec in le za ta primer ZPP predvideva možnost odprave pomanjkljivosti. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2004: Na naroku za glavno obravnavo dne 14.1.2004, je pooblaščenka tožeče stranke zahtevala izločitev sodnice, ker je dvomila v njeno nepristranskost, ker kljub odsotnosti tožnice, naroka ni preložila (6. točka 70. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo in zaključilo ter odločilo, da bo sodba izšla pismeno po odločitvi predsednika sodišča o izločitvi sodnice. Predsednik sodišča je s sklepom z dne 19.1.2004, zahtevo za izločitev sodnice, zavrnil. Iz podatkov spisa (odredba na sklepu predsednika sodišča, list. št. 76, odredba na sodbi, list. št. 73), je razvidno, da je sodišče prve stopnje sodbo izdalo 22.1.2004 oziroma 26.1.2004 (strojepisnica), odpravljena pa je bila 29.1.2004. Očitane kršitve predčasne izdaje sodbe, sodišče prve stopnje torej ni zagrešilo. V celoti je postopalo v skladu z določbo 74. čl. ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi materialnopravno pravilna. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrženje tožbe so v celoti pravilni, zakoniti in jih pritožbeno sodišče sprejema kot svoje. Odločitev sodišča prve stopnje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1327..(o neveljavnosti oporoke z dne 20.12.1944, s katero je pokojna Dora V. za dedinjo svojega premoženja določila tožnico), je pravnomočna, tudi z revizijo tožnica ni uspela. Tožnica torej ni oporočna dedinja po pokojni Dori V. in ker tudi ni njena zakonita dedinja, nima pravnega interesa oziroma pravne koristi za ugotavljanje neveljavnosti oporoke Dore V. z dne 24.12.1945, s katero je za dedinji svojega premoženja določila vnukinji Grete in Helgo K..

Pravilno je zato sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (1. odst. 274. čl. v zvezi z 2. odst. 181. čl. ZPP).

Pritožba je glede na povedano neutemeljena in ker sodišče prve stopnje pri svojem odločanju tudi ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

Pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, za presojo pritožbe niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP).