Jedro

Preizkusa ravnanja centra za socialno delo pritožbeno sodišče, kakor tudi sodišče prve stopnje, ni moglo opraviti, ampak se je moralo omejiti samo na vprašanje, ali lahko prva tožnica pregleda upravne spise oziroma, ali so podani pogoji za odločitev o tem, da lahko v postopku tožnici (babica in teta mladoletnega otroka) sodelujeta kot stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr.št. U 2297/2000-8 z dne 19.12.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo obeh tožnic proti sklepu in odločbi tožene stranke z dne 21.11.2000. Tožena stranke je v enoten postopek združila reševanje pritožbe prve tožnice proti sklepu Centra za socialno delo G. z dne 30.8.2000, s katerim je prvostopni organ zavrnil zahtevo prve tožnice M.K. za pregled upravnih spisov v postopku mladoletne Ž.P.K. in postopek v zvezi s pritožbo obeh tožnic, ker sta bili v postopku zoper mladoletnega otroka obravnavani kot priči ne pa kot stranki. Pritožba zoper navedeno odločbo Centra za socialno delo G. je bila zavrnjena. Skupna pritožba obeh tožnic pa zavržena.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in sprejelo pravno in dejansko podlago, ki jo je uporabila pri svoji odločitvi. Utemeljeno je bila zavrnjena zahteve prvotožnice za pregled spisov v postopku mladoletne Ž.P.K., saj glede na določbe 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-1) v zvezi z 42. in 43. členom tega zakona tožnica nima pravice do vpogleda v spise.

Postopek po 119. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se je začel in tekel po uradni dolžnosti pri centru za socialno delo. Pri tem ni pomembno, kdo da ali kdo je dal pobudo za začetek postopka. Čeprav sta pobudo v konkretnem primeru podali obe tožnici, to še ne pomeni, da sta s tem pridobili položaj stranke (aktivne oziroma pasivne stranke oziroma stranskega udeleženca), kar bi jima po 82. členu ZUP dalo pravico do vpogleda v upravne spise. Tožnici sta babica oziroma teta mladoletnega otroka in zato jima ne gre položaj strank oziroma stranskih udeleženk v postopku, saj po določbah ZZZDR roditeljske pravice nad otroci izvršujejo starši, v obravnavanem primeru pa je to mati mladoletnega otroka. Drugim sorodnikom ZZZDR ne daje nobenih pravic oziroma pravnih koristi.

Odločitev prvostopnega organa, ki je odklonil zahtevo prvotožnice za pregled upravnih spisov, je bila zato pravilna.

Pravilna je tudi odločitev tožene stranke v zvezi z zavrženjem pritožbe tožnic, ker ju prvostopni organ v postopku mladoletne Ž.P. ni obravnaval kot stranki, temveč kot priči. Kolikor sta tožnici menili, da bi jima v navedenem postopku šel položaj stranke bi morali to uveljavljati pri prvostopnem organu in zahtevati, da o tem odloči v smislu 142. člena ZUP, tega pa nista storili.V primeru,da bi prvostopni organ izdal negativni sklep in zavrnil njuno zahtevo za priznanje položaja stranke v postopku, bi imeli zoper tak sklep pravico do pritožbe. Zato je bila pritožba glede tega vprašanja upravičeno zavržena, saj tudi po presoji sodišča prve stopnje ni dopustna.

Tožnici v pritožbi navajata, da je postopek v zvezi z mladoletno ž.P.K. tekel neustrezno, da ni bila ugotovljena ogroženost otroka in je bil neutemeljeno ustavljen. Otrok je izpostavljen čustvenim pritiskom, na kar sta v postopku ves čas opozarjali. Ker jima ni bil priznan zahtevani status, tudi nista imeli možnosti, da bi zavarovali otrokove koristi, kar bi bilo očitno zelo potrebno. Zaradi nepravilno vodenega postopka je bila otroku napravljena škoda. Menili sta, da je njun status v postopku nesporen in da lahko nastopata kot stranki. Po nekaj mesecih po sprožitvi postopka je bila prvotožnici odklonjena zahteva za vpogled v dokumentacijo oziroma spis, z utemeljitvijo, da ima položaj priče v postopku. Predlagata, da pritožbeno sodišče ponovno preuči dokumentacijo v zvezi z upravnim postopkom in preveri utemeljenost odločitev v postopku. Razmere, v katerih živi otrok, se niso spremenile, zaradi česar bi bilo potrebno otroku zagotoviti ustrezno skrbništvo ali vsaj soskrbništvo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče presoja prvostopno sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. odstavek 16. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožnici sta v pritožbenih razlogih grajali postopek, ki ga je vodil center za socialno delo v zvezi z mladoletno Ž.P.K. Predlagali sta preizkus pravilnosti ravnanja centra za socialno delo in navajali okoliščine, ki naj bi kazale na kršitev Konvencije o otrokovih pravicah in na pomanjkljivosti, zaradi katerih je nastala otroku velika škoda.

Preizkusa ravnanja centra za socialno delo pritožbeno sodišče kakor tudi sodišče prve stopnje ni moglo opraviti, ampak se je moralo omejiti samo na vprašanje, ali lahko prva tožnica pregleda upravne spise oziroma ali so podani pogoji za odločitev o tem, da lahko v postopku sodelujeta kot stranki. Na obe vprašanji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive in razumne razloge. S temi razlogi se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih zato ne ponavlja. Izpodbijano sodbo je preizkusilo tudi v okviru uradno upoštevnih razlogov in pri tem ni našlo nezakonitosti, zaradi katerih bi bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.